Jedro

Glede na to, da je tožnik v predmetni prošnji izrecno uveljavljal dodelitev izjemne oziroma nujne BPP, organ pa se do njegovih navedb ni opredelil, niti ni tožnika s tem v zvezi pozval na dopolnitev njegove vloge ter v izpodbijani odločbi tudi ni obrazložil razlogov za zavrnitev njegove prošnje za dodelitev izjemne BPP, je tožbeni ugovor, da je organ zagrešil bistveno kršitev določb ZUP utemeljen. Sodišče namreč izpodbijane odločbe, glede na to, da ne vsebuje obrazložitve glede zavrnitve izjemne BPP, za katero je tožnik, kot rečeno, izrecno zaprosil, ne more preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 1246/2021 s 27. 5. 2021 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Organ za brezplačno pravno pomoč (BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP z 28. 4. 2021, v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Domžalah P 60/2020, zaradi razveljavitve protizakonitega dednega sklepa D 110/2000 z 28. 12. 2016. V obrazložitvi citira prvi in drugi odstavek 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) in po vpogledu v evidenco FURS o obdavčljivih dohodkih fizičnih oseb ugotavlja, da znaša tožnikov lastni dohodek v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje skupaj 2.939,97 EUR in obsega seštete periodične dohodke (pokojnine iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja za navedene mesece, to je 3 x 979,99 EUR). Tako zaključuje, da njegov povprečni mesečni dohodek presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke in trenutno znaša 804,36 EUR. To pomeni, da presega dohodkovni cenzus iz 13. člena ZBPP, kar izključuje njegovo pravico do BPP. Tožnik na poziv, da se opredeli do navedenih ugotovitev, v danem roku niti kasneje, vse do izdaje izpodbijane odločbe, ni odgovoril. **Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

2. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri med drugim navaja, da je izpodbijana odločba arbitrarna, saj je izdana brez upoštevanja splošno znanih dejstev in temeljnih načel iz 7., 8. in 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) ter brez pravilne uporabe šeste in sedme alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP. Tožnik je prepričan, da je organ za BPP z izkrivljanjem resnice in brez pravilne uporabe ZBPP napačno in žaljivo ugotovil, da so njegove dokazane in preverljive navedbe o protizakonitem sojenju sodišč v postopkih Okrožnega sodišča II P 1014/1998, II P 1845/2000, III P 206/97, II P 329/99, III P 29/04 ter posledično sodno izvršilno nasilje izmišljene in blodnjave ter zato ni uporabil šeste in sedme alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP. Vsi navedeni postopki so protizakoniti in protiustavni, saj so obremenjeni z neupoštevanjem tožnikove procesne in pravdne nesposobnosti ter z neupoštevanjem njegove socialne stiske in s kratenjem pravice do odvetnika že od leta 1996 dalje, zaradi česar je po sodbi Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani Ps 1545/2000 od leta 2000 dalje invalid I. kategorije zaradi mejno psihotičnega stanja in posledično nesposoben v upravnih in sodnih postopkih skrbeti za svoje pravice in koristi ter interese. Sodišču predlaga, naj pridobi navedene spise Okrožnega sodišča v Ljubljani in spis Okrajnega sodišč v Domžalah In 91/2000 ter v dokaznem postopku, poleg njegovega zaslišanja in zaslišanja njegove skrbnice, zasliši tudi psihiatrinjo A. A., psihiatra B. B., višji sodnici C. C. in D. D. ter vpogleda vse odločbe v BPP Okrožnega sodišča v Ljubljani in sodno izvedeniški psihiatrični izvid prim. E. E. s 17. 11. 2008 ter po tako izvedenem postopku izpodbijano odločbo razveljavi (op. sodišča: odpravi) in njegovi prošnji za dodelitev BPP odobri oziroma zadevo vrne v ponovno odločanje drugemu organu za BPP.

3. Toženka odgovora na tožbo ni podala, je pa sodišču posredovala upravni spis zadeve.

**Odločanje po sodnici posameznici**

4. Sodišče je 1. 9. 2022 na podlagi tretje alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1)1 sprejelo sklep I U 1267/2021-16, da v zadevi odloča sodnica posameznica. Zadeva se namreč nanaša na vprašanje pravilnosti oziroma zakonitosti odločitve organa o zavrnitvi BPP tožniku po določbi 13. člena ZBPP, ki je predmet obširne sodne prakse, dejansko stanje pa tudi ni zapleteno. Senat je tako presodil, da je izpolnjen pogoj iz tretje alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1 za odločanje po sodnici posameznici.

**Dokazni sklep**

5. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo vse listine v upravnem spisu zadeve ter v listine, ki jih je v sodnem postopku predložil tožnik (priloge A1 do A10).

6. Ostale dokazne predloge je kot nepotrebne za odločitev v tej zadevi zavrnilo. Ocenilo je namreč, da so za odločitev v zadevi relevantne listine, medtem ko zaslišanje predlaganih prič za odločitev sodišča glede na naravo odločitve ni pravno relevantno, kar bo sodišče podrobneje ponazorilo v nadaljevanju obrazložitve te sodbe.

**K odločitvi sodišča**

7. Tožba je utemeljena.

8. V obravnavani zadevi je sporna zavrnitev tožnikove prošnje za dodelitev BPP v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Domžalah P 60/2020, zaradi razveljavitve protizakonitega dednega sklepa D 110/2000 z 28. 12. 2016. Organ se v izpodbijani odločbi sklicuje na določbe prvega in drugega odstavka 13. člena ter prvega in drugega odstavka 14. člena ZBPP in zaključuje, da tožnik že z višino lastnega dohodka presega limit za odobritev BPP, zato se ni spuščal v presojo drugega tožnikovega premoženja in v presojo objektivnega pogoja za dodelitev BPP.

9. Sodišče ugotavlja, da iz naslova predmetne prošnje za BPP (priloga A10), vložene priporočeno po pošti 28. 4. 2021, ki je del upravnega spisa, izhaja, da jo je tožnik vložil za dodelitev "nujne BPP", v obrazložitvi pa se je skliceval tudi na določbo sedme alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP ter s tem v zvezi navajal dejanske okoliščine in zatrdil, da nedvomno izpolnjuje pogoje za izjemno BPP po že navedeni sedmi alineji drugega odstavka 22. člena ZBPP, pa tudi pogoje iz šeste alineje drugega odstavka te določbe. S tem v zvezi organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je glede izjemne BPP tožnik že dovoljkrat dobil ustrezno obrazložen in pojasnjen odgovor (obsežno in temeljito obrazložena odločba Bpp 2041/2020 z 22. 9. 2020 ter podobno Bpp 1218/2021 s 27. 5. 2021), zato ob nespremenjenem dejanskem stanju tudi tokrat do dodelitve izjemne BPP ni upravičen.

10. V predmetni prošnji za nujno oziroma izjemno BPP tožnik navaja, da je organu splošno znano, da je zaradi protizakonitih sodnih postopkov, v katerih je nastopal kot procesno in pravdno nesposoben in brez denarja za odvetnika, pravica do BPP pa so mu kratili, ne po svoji krivdi, izgubil vse svoje premoženje, prihranke, zdravje in poslovno sposobnost, zaradi česar mu je Okrajno sodišče v Domžalah v nedopustni izvršbi In 91/2000 zapečatilo delavnico, stroje in opremo ter s tem uničilo uspešno podjetje, ki je bilo njemu in njegovi družini edini vir prihodkov in garancija za njihovo lepo in brezskrbno življenje; glede na odvzeto opravilno sposobnost, ki mu je bila odvzeta zaradi duševnih težav z namenom, da bi bil v sodnih in upravnih postopkih zastopan po pravnem strokovnjaku oziroma odvetniku, nedvomno izpolnjuje tudi pogoje po šesti oziroma sedmi alineji drugega odstavka 22. člena ZBPP.

11. Izjemna BPP je urejena v 22. členu ZBPP, ki v prvem odstavku določa, da se BPP lahko, ne glede na določbe tega zakona o materialnem položaju prosilca in njegove družine, dodeli tudi, če prosilec izpolnjuje pogoje iz 24. člena tega zakona in če lastni dohodek prosilca oziroma lastni dohodek družine ne presega višine štirih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, premoženje prosilca in njegove družine pa ne presega višine 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Izjemna BPP se pod pogoji iz citiranega prvega odstavka te določbe dodeli, če gre za prosilca, ki mu je bil za zastopanje v sodnem postopku dodeljen skrbnik za posebni primer ali za prosilca, ki mu je bila odvzeta poslovna sposobnost, razen če je bila prosilcu poslovna sposobnost omejena ali odvzeta zaradi pogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih (šesta alineja drugega odstavka 22. člena ZBPP); po sedmi alineji drugega odstavka te določbe pa tudi v drugih primerih iz razlogov, na katere prosilec in njegovi družinski člani niso mogli oziroma ne morejo vplivati in zaradi katerih so se znašli v položaju materialne ogroženosti.

12. Glede na to, da je tožnik v predmetni prošnji izrecno uveljavljal dodelitev izjemne oziroma nujne BPP, organ pa se do njegovih navedb ni opredelil, niti ni tožnika s tem v zvezi pozval na dopolnitev njegove vloge ter v izpodbijani odločbi tudi ni obrazložil razlogov za zavrnitev njegove prošnje za dodelitev izjemne BPP, je tožbeni ugovor, da je organ zagrešil bistveno kršitev določb Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) utemeljen. Sodišče namreč izpodbijane odločbe, glede na to, da ne vsebuje obrazložitve glede zavrnitve izjemne BPP, za katero je tožnik, kot rečeno, izrecno zaprosil, ne more preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

13. Ker je bilo treba izpodbijano odločbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpraviti že iz tega razloga in zadevo na podlagi tretjega odstavka te določbe vrniti organu za BPP v ponovni postopek, je sodišče zavrnilo tožnikove dokazne predloge za njegovo zaslišanje in zaslišanje njegove skrbnice ter za zaslišanje predlaganih prič, saj zaradi zagrešene absolutne bistvene kršitve pravil postopka tudi izvedba navedenih dokazov ne bi mogla vplivati na odločitev.

14. V ponovnem postopku, v katerem je skladno s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 organ vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka, bo moral organ za BPP presoditi tožnikove navedbe v zvezi z zatrjevanim izpolnjevanjem pogojev za dodelitev izjemne in nujne BPP, po potrebi tožnika pozvati na dopolnitev in izvesti morebitne druge dokaze s tem v zvezi ter o zadevi ponovno odločiti in svojo odločitev tudi argumentirano obrazložiti.

15. Ob tem sodišče izpostavlja, da se organ v svoji odločbi ne more sklicevati na obrazložitev, podano v drugem upravnem postopku, saj gre za samostojne postopke in za samostojno odločitev v vsakem izmed njih. Zato mora biti vsaka odločba, izdana v samostojnem upravnem postopku, s katero organ za BPP odloča o dodelitvi konkretne BPP, obrazložena z vsemi razlogi, da jo je mogoče preizkusiti.

1 Po tretji alineji drugega odstavka 13. člena ZUS-1 upravno sodišče odloča po sodniku posamezniku, če gre v zadevi za enostavno dejansko in pravno stanje.