Jedro

Omejitev uporabe mobilnega telefona je nujno potrebna za uspešnost zdravljenja pridržane osebe in uporaba mobilnega telefona huje ogroža njeno zdravje. Glede na načelo, da se pravica lahko omeji le v nujno potrebnem obsegu, in da se pri omejevanju pravic uporabi najmilejši ukrep, pa omejitev ne velja za uporabo stacionarnega telefona bolnišnice.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se pridržani osebi tekom trajanja pridržanja na oddelku pod posebnim nadzorom PB X. omeji pravica do uporabe telefona, razen stacionarnega telefona bolnišnice, ki ga pridržana oseba sme uporabljati skladno z internimi pravili bolnišnice. Odločilo je tudi, da stroški postopka bremenijo proračun sodišča.

2.Zoper ta sklep se je pritožila pridržana oseba po svoji odvetnici. Predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog o omejitvi pravice do uporabe telefona zavrne. Navaja, da ima na svojem mobilnem telefonu naloženo aplikacijo oziroma kamero, s katero nadzoruje svojo lastnino, kadar je odsotna. Nikakor pa s tem ne kontrolira bivše žene ali druga območja, kot le svojo lastnino. Utemeljeno je klicala policijo, saj ji aplikacija ni delovala in je bila prepričana, da je nekdo kamero razbil in se zato območje ne snema. Ženinega gibanja tako ne more spremljati. Policisti so intervenirali v A., ko so ugotovili, da je bilo vse v redu. Ker torej spremlja le svoj vhod oziroma območje pred svojim delom hiše, ni storila nič protipravnega in s svojim ravnanjem niti ni nikogar ogrožala, ne sebe ne drugih. Logično je, da je prosila za intervencijo, saj se je utemeljeno ustrašila, da je šlo za vlom, ker pa je ni bilo doma, se ni mogla prepričati drugače. V času obravnavanja dejansko svojega mobilnega telefona ni imela več pri sebi, saj so ji ga odvzeli, zato ni nikakršnih razlogov za izdajo izpodbijanega sklepa. Zaradi navedenega je mnenja, da ni razlogov po ZDZdr za predlagane omejitve in bi bilo predlog treba zavrniti.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr) v 1. odstavku 13. člena določa, da je omejitev pravic iz 12. člena, razen pravice do zastopnika, dopustna, če je to nujno potrebno, ker oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim. Pravica se lahko omeji le v tistem obsegu, ki je nujno potreben za dosego namena, zaradi katerega se pravica omejuje. Pri omejevanju pravic se uporabi najmilejši ukrep, ki se izvaja najkrajši možni čas.

5.Sodišče prve stopnje je v razlogih sklepa ugotovilo, da je oseba trenutno na podlagi pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Radovljici opr. št. Pr 223/2025, z dne 12. 8. 2025, proti volji pridržana na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom PB X. do dne 11. 9. 2025. Z izpodbijanim sklepom ji je na podlagi 13. člena ZDZdr omejilo pravico do uporabe mobilnega telefona, ne pa tudi stacionarnega telefona bolnišnice. Na podlagi zaslišanja osebe in mnenja izvedenke psihiatrične stroke je ugotovilo, da je sedaj v procesu zdravljenja za pridržano osebo škodljivo, da bi uporabljala svoj mobilni telefon, na katerem ima povezavo z videokamero, ki snema dogajanje pri njeni hiši v A. Zaradi stiske ob tem, ko ji kamera ni delala, je obremenjevala uradne organe, ki so klicali tudi v PB X. Uporaba kamere na telefonu še dodatno poslabšuje njeno psihotično doživljanje in onemogoča zdravljenje.

6.Pridržana oseba v pritožbi niti ne izpodbija prej navedene ugotovitve sodišča, da z uporabo mobilnega telefona huje ogroža svoje zdravje. V pritožbi le pojasnjuje razloge za opazovanje s kamero in poudarja, da s tem ne ogroža drugih oseb. Pritožbeno sodišče se strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da je omejitev uporabe mobilnega telefona nujno potrebna za uspešnost zdravljenja pridržane osebe in da njegova uporaba huje ogroža njeno zdravje. Glede na načelo, da se pravica lahko omeji le v tistem obsegu, ki je nujno potreben za dosego namena, zaradi katerega se pravica omejuje in da se pri omejevanju pravic uporabi najmilejši ukrep, pa je sodišče obrazložilo, da omejitev ne velja za uporabo stacionarnega telefona bolnišnice. To pomeni, da bo določen stik z zunanjim svetom pridržana oseba še vedno lahko imela in da njena pravica do uporabe telefona ni omejena v celoti, temveč le v nujno potrebnem obsegu.

7.O omejitvi pravic iz 12. člena ZDZdr je dolžno odločiti sodišče s sklepom (2. odst. 13. člena ZDZdr) in to tudi v primeru, da so pridržani osebi telefon že predhodno odvzeli.

8.Glede na navedeno in ker ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1 in v zvezi s prvim odstavkom 30. člena ZDZdr), je pritožbeno sodišče pritožbo odvetnice pridržane osebe zavrnilo kot neutemeljeno (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). V času odločanja o pritožbi še ni bilo pogojev za pravnomočnost sklepa (še ni potekel rok za pritožbo ostalih udeležencev). Zato sklepa še ni mogoče potrditi. Skladno s tretjim odstavkom 67. člena ZDZdr je odločeno le o pritožbi odvetnice zadržane osebe. Učinek pravnomočnosti sklepa bo nastopil, ko se bo iztekel rok za pritožbo ostalih udeležencev ali ko bo pritožbeno sodišče odločilo o njihovi morebitni pritožbi.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o duševnem zdravju (2008) - ZDZdr - člen 12, 13, 13/1, 13/2, 30, 30/1, 67, 67/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.