Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pritožba je med drugim nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice. V konkretnem primeru je upnik v predlogu za izvršbo kot dolžnika označil Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, tudi izdana sklepa (tako sklep o izvršbi kot izpodbijani sklep) se nanašata na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kljub temu, da je sodišče prve stopnje pri izdaji sklepov prezrlo, da ministrstvo nima lastnosti pravne osebe in zato tudi nima sposobnosti biti stranka v postopku, pa to še ne pomeni, da ima pravico do pritožbe zoper izpodbijani sklep, ki ga je sodišče izdalo ob odločanju o ugovoru ministrstva, Republika Slovenija, ki je sicer pravna oseba, ni pa stranka tega postopka in se izpodbijani sklep nanjo tudi ne nanaša.
I. Pritožba Republike Slovenije zoper sklep z dne 20. 7. 2021 se zavrže. II. Republika Slovenija sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi z dne 1. 7. 2021 (1. točka izreka sklepa) ter sklenilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani (2. točka izreka sklepa).
2. Zoper sklep se pravočasno iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje Republika Slovenija po Državnem odvetništvu. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se sklep o izvršbi razveljavi in predlog za izvršbo zavrže zaradi neizpolnitve procesne predpostavke iz 27. člena Zakona o državnem odvetništvu, podredno pa razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek sodišču prve stopnje. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.
3. Upnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni dovoljena.
5. Višje sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).
6. V skladu s četrtim odstavkom 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je pritožba med drugim nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice. V konkretnem primeru je upnik v predlogu za izvršbo kot dolžnika označil Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, tudi izdana sklepa (tako sklep o izvršbi kot izpodbijani sklep) se nanašata na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kljub temu, da je sodišče prve stopnje pri izdaji sklepov prezrlo, da ministrstvo nima lastnosti pravne osebe in zato tudi nima sposobnosti biti stranka v postopku, pa to še ne pomeni, da ima pravico do pritožbe zoper izpodbijani sklep, ki ga je sodišče izdalo ob odločanju o ugovoru ministrstva, Republika Slovenija, ki je sicer pravna oseba, ni pa stranka tega postopka in se izpodbijani sklep nanjo tudi ne nanaša. 7. Višje sodišče je glede na navedeno pritožbo Republike Slovenije, ki ni stranka tega postopka, zavrglo, ne da bi vsebinsko odgovarjalo na njene pritožbene navedbe (1. točka 365. člena v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).
8. Republika Slovenija s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).