Jedro

Končni obračun je namenjen ureditvi medsebojnih razmerij. Vendar pa se ta, v kolikor končni obračun ni napravljen, lahko uredijo v pravdi.

Izrek

Pritožba tožene stranke se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v obsodilnem delu 3. točke izreka potrdi.

Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni: - v zavrnilnem delu 3. točke izreka tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki še 2.387,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 09. 2007 dalje do plačila, - v 4. točki izreka pa tako, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki 674,18 EUR pravdnih stroškov, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči 342,03 EUR pritožbenih stroškov, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila. Svoje pritožbene stroške in stroške odgovora na pritožbo tožeče stranke pa tožena stranka nosi sama.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 33223/2008 z dne 10. 06. 2008 tudi v dajatvenem in stroškovnem delu izreka (1. točka izreka). Zaradi delnega umika tožbe za znesek glavnice 596,75 EUR je postopek v tem delu ustavilo (2. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna plačati tožeči stranki znesek 2.792,39 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 04. 04. 2008 dalje do plačila. Kar zahteva tožeča stranka več, je zavrnilo (3. točka izreka). Odločilo je, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (4. točka izreka).

Tožeča stranka je zoper zavrnilni del 3. točke izreka in zoper odločitev o stroških postopka (4. točka izreka) pravočasno vložila pritožbo, iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da sodbo v tem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožena stranka je na pritožbo odgovorila.

Tožena stranka je pravočasno vložila pritožbo zoper obsodilni del 3. točke izreka in zoper odločitev o stroških postopka (4. točka izreka), iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi in mu zadevo vrne v novo sojenje oziroma, da sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba tožeče stranke je utemeljena. Pritožba tožene stranke ni utemeljena.

K pritožbi tožene stranke: Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da tožeča stranka vtožuje plačilo računa št. 20706274, s katerim je toženi stranki obračunala 20% pogodbene vrednosti po Pogodbi št. 152/07-G, ki sta jo pravdni stranki sklenili dne 05. 03. 2007. Predmet le-te je bila izvedba dvigala v Trgovsko stanovanjskem objektu B. (Pogodba). Tožena stranka se je plačilu računa upirala s trditvami, da 10% pogodbene vrednosti še ni zapadlo v plačilo, ker sta pravdni stranki v točki 22.4 Pogodbe dogovorili, da se 10% pogodbene vrednosti zadrži do končnega obračuna in predložitve garancije iz točke 23.3 Pogodbe, to je garancije za odpravo napak v garancijski dobi, končni obračun pa med pravdnima strankama še ni bil opravljen. Zato je nepravilna tudi veljavnost bančne garancije.

Prvostopenjsko sodišče je pravilno ocenilo, da ugovor tožene stranke ni utemeljen. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem prvostopenjskega sodišča, da je zahteva po končnem obračunu izgubila smisel glede na to, da so bila dela s strani tožene stranke prevzeta (05. 10. 2007) ter zaključena (dne 27. 07. 2007). Poleg tega sta se stranki, kot je to izpostavilo že prvostopenjsko sodišče, v točki 22.5 Pogodbe dogovorili, da se, v kolikor izvajalec predloga končnega obračuna ne predloži naročniku najkasneje v 8 dneh od dneva predaje del po tej pogodbi, smatra zadnji mesečni obračun kot dokončen. Pritožnik zato predloženi bančni garanciji ne more oporekati veljavnosti s trditvami, da je ta vezana na končni obračun.

Ker je tožeča stranka izročila toženi stranki bančno garancijo iz točke 23.3 Pogodbe, se ob zgoraj navedenem izkaže pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da je izpolnila svojo pogodbeno obveznost, kar kaže na to, da tožena stranka neutemeljeno zadržuje 10% pogodbene vrednosti.

Pritrditi je sicer treba pritožniku, da je končni obračun namenjen ureditvi medsebojnih razmerij. Vendar pa se ta, v kolikor končni obračun ni napravljen, lahko uredijo v pravdi. Tožena stranka pa, razen trditev o pravici do zadržanja 10% pogodbene vrednosti in trditev o pravici do pogodbene kazni (ki bodo obravnavane v nadaljevanju), ni podala drugih trditev, ki bi kazale na to, da je med pravdnima strankama še kaj spornega.

Prvostopenjsko sodišče je torej pravilno materialnopravno odločilo, ko je tožbenemu zahtevku tožeče stranke v višini 2.792,39 EUR z obrestmi ugodilo. Prvostopenjsko sodišče (glede te odločitve) ni storilo nobene od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), uveljavljanih pa pritožnik ni konkretiziral. Pritožbeno sodišče je ob povedanem pritožbo tožene stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v obsodilnem delu 3. točke izreka potrdilo (353. člen ZPP).

K pritožbi tožeče stranke: Pritožnik utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je v trditvah tožene stranke zmotno razpoznalo pobotni ugovor, saj tožena stranka pobotne izjave v tem postopku ni podala. Trdila je le, da je pravočasno (izven pravde) uveljavljala pogodbeno kazen v višini 2.983,75 EUR. V kolikor bi bilo takšno trditev tožene stranke, upoštevaje predlog zapisnika o končnem obračunu izvršenih del na objektu Trgovsko stanovanjski objekt B. (predlog KO; B3), iz katerega je razvidno, da je tožena stranka znižala znesek obračuna za pogodbeno kazen (penale) v višini 2.983,75 EUR, smiselno mogoče šteti kot trditev o predpravdnem pobotu, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da ta ni nastal, ker terjatev tožeče stranke ob predložitvi predloga KO, glede na določbe 22.člena Pogodbe, še niti ni zapadla (311.člen Obligacijskega zakonika).

Ob povedanem se odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke za znesek 2.387,00 EUR z obrestmi, ker naj bi pobotnemu ugovoru ugodilo (pri čemer niti ni upoštevalo določbe 3.odst. 324.člena ZPP), izkaže kot materialnopravno zmotna.

Pritožbeno sodišče je ob povedanem pritožbi tožeče stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v zavrnilnem delu 3. točke izreka spremenilo tako, da je toženi stranki naložilo v plačilo še 2.387,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 09. 2007 dalje do plačila.

Ker je pritožbeno sodišče delno spremenilo sodbo sodišča prve stopnje, je odločilo o stroških vsega postopka (2. odst. 165. čl. ZPP). Glede na to, da je tožeča stranka v pravdi v celoti uspela, ji je tožena stranka dolžna povrniti vse pravdne stroške, svoje pa nosi sama (1.odst. 154.člena ZPP). Pravdni stroški tožeče stranke znašajo 674,18 EUR in predstavljajo nagrado odvetnici tožeče stranke za sestavo pripravljalnih vlog z dne 14. 01. 2009 in 24. 06. 2009, po 400 odvetniških točk (OT), nagrado za zastopanje na glavni obravnavi 04. 10. 2010 v višini 400 OT, skupaj 1200 OT, kar znese 550,80 EUR, materialne stroške v višini 11,02 EUR ter 20% DDV v višini 112,36 EUR. Glede umaknjenega dela tožbe niso nastali posebni pravdni stroški. Stroški so odmerjeni po specificiranem stroškovniku, v skladu z določili Odvetniške tarife.

Pritožbeno sodišče je glede na navedeno spremenilo 4. točko izreka sodbe tako, da je toženi stranki naložilo v plačilo 674,18 EUR pravdnih stroškov tožeče stranke. V tej odločitvi je vsebovana tudi odločitev o pritožbi tožene stranke zoper 4. točko izreka sodbe.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki, ki je s pritožbo uspela, 342,03 EUR pritožbenih stroškov. Ti predstavljajo nagrado odvetnici tožeče stranke za sestavo pritožbe zoper zavrnilni del sodbe, v višini 172,12 EUR, materialne stroške v višini 3,44 EUR, 20% DDV v višini 35,11 EUR in takso za pritožbo v višini 131,36 EUR. Stroške odgovora na pritožbo tožeče stranke in stroške pritožbe zoper obsodilni del sodbe pa tožena stranka nosi sama (1. odst. 154. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 165. člena ZPP).