Jedro

Začasna odredba za zavarovanje upnikove denarne ali nedenarne terjatve je začasno sredstvo zavarovanja, katerega namen je zagotoviti možnost bodoče izvršbe. Zaradi začasne narave tega sredstva za zavarovanje upnikove terjatve sodišče v sklepu, s katerim izda predlagano začasno odredbo, vedno določi tudi, koliko časa naj odredba traja (prvi odstavek 277. člena ZIZ), čas trajanja pa določi v skladu z upnikovim predlogom in sicer tako, da odredba traja toliko časa, da upnik lahko sredstvo zavarovanja, s katerim je bila terjatev zavarovana, uspešno uveljavi - s tem pa začasna odredba doseže svoj namen. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje tako ravnalo tudi v tem primeru, čas trajanja začasne odredbe pa je določilo v skladu s predlogom tožeče stranke. Tožeči stranki je bilo s tem omogočeno, da je zoper toženo stranko vložila predlog za izvršbo, s katerim lahko poseže na premoženje dolžnika, ki je bilo zavarovano z začasno odredbo. Iz pritožbenih navedb je razvidno, da je tožeča stranka tako tudi dejansko ravnala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se (I.) postopek zavarovanja z začasno odredbo, dovoljen s sklepom o začasni odredbi Okrožnega sodišča v Ljubljani VI Pg 1002/2019 z dne 4. 12. 2019, ustavi, (II.) razveljavijo opravljena dejanja zavarovanja, odrejena s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani VI Pg 1002/2019 z dne 4. 12. 2019 in (III.) odredi izbris zaznambe (vknjižbe) prepovedi odtujitve in obremenitve pri nepremičnini katastrska občina ..., parcela ... (ID 000).

2. Zoper ta sklep se je pritožila tožeča stranka iz pritožbenih razlogov iz 1. in 3. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ in predlagala, naj višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

3. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je dne 4. 12. 2019 izdalo sklep, s katerim je toženi stranki prepovedalo odtujiti in obremeniti nepremičnino katastrska občina ..., parcela ... (ID 000), sklenilo, da se začasna odredba zaznamuje v zemljiški knjigi in da začasna odredba velja do poteka 30 dni od pravnomočnosti odločbe v tem postopku. 13. 7. 2021 je bila izdana odločba, s katero je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo, da tožeči stranki plača 26.606,53 EUR s pripadki, ugodilo ugovoru tožene stranke zoper sklep o zavarovanju, izpodbijani sklep razveljavilo in predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo. Višje sodišče je dne 22. 3. 2022 (I Cpg 657/2021) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, izpodbijani sklep pa je spremenilo tako, da je zavrnilo ugovor tožene stranke zoper sklep o zavarovanju.

6. V obravnavanem sklepu je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je sodba sodišča prve stopnje postala pravnomočna. Veljavnost začasne odredbe je (v skladu z izdano začasno odredbo) potekla 22. 4. 2022, ko je minilo 30 dni od pravnomočnosti odločbe, izdane v tem postopku. Zato je ustavilo postopek zavarovanja z začasno odredbo, dovoljen s sklepom o začasni odredbi VI Pg 1002/2019, razveljavilo na podlagi navedenega sklepa opravljena dejanja zavarovanja ter odredilo izbris zaznambe (vknjižbe) prepovedi odtujitve in obremenitve pri nepremičnini katastrska občina ... parcela ... (ID 000).

7. Začasna odredba za zavarovanje upnikove denarne ali nedenarne terjatve je začasno sredstvo zavarovanja, katerega namen je zagotoviti možnost bodoče izvršbe. Zaradi začasne narave tega sredstva za zavarovanje upnikove terjatve sodišče v sklepu, s katerim izda predlagano začasno odredbo, vedno določi tudi, koliko časa naj odredba traja (prvi odstavek 277. člena ZIZ), čas trajanja pa določi v skladu z upnikovim predlogom in sicer tako, da odredba traja toliko časa, da upnik lahko sredstvo zavarovanja, s katerim je bila terjatev zavarovana, uspešno uveljavi – s tem pa začasna odredba doseže svoj namen. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje tako ravnalo tudi v tem primeru, čas trajanja začasne odredbe pa je določilo v skladu s predlogom tožeče stranke. Tožeči stranki je bilo s tem omogočeno, da je zoper toženo stranko vložila predlog za izvršbo, s katerim lahko poseže na premoženje dolžnika, ki je bilo zavarovano z začasno odredbo. Iz pritožbenih navedb je razvidno, da je tožeča stranka tako tudi dejansko ravnala.

8. Pritožnica navaja, da se je dolžnik tekom celotnega postopka (in tudi še v izvršilnem postopku) izmikal plačilu dolga in to poskušal pritožniku preprečiti ter je zato ocenila, da je smiselno, da na sporni nepremičnini (tudi po izteku v začasni odredbi določenega roka) ostane vpisana prepoved odtujitve in obremenitve.

9. Sodišče lahko na predlog upnika čas trajanja izdane začasne odredbe podaljša (tretji odstavek 277. člena ZIZ), če upnik predlog za podaljšanje vloži pred iztekom roka, za katerega je bila začasna odredba izdana (četrti odstavek 277. člena ZIZ) in v svojem predlogu navede razloge, na podlagi katerih bo sodišče lahko presodilo, ali je predlog za podaljšanje utemeljen. Pritožnica niti ne zatrjuje, da bi kaj takega predlagala, zato so njene pritožbene navedbe v tem delu neutemeljene (sploh glede na zgoraj omenjen že vložen predlog za izvršbo).

10. Sodišče prve stopnje je pri svoji odločitvi pravilno ravnalo v skladu z 278. členom ZIZ, ki določa, da če je čas, za katerega je bila začasna odredba izdana, potekel, sodišče ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja.

11. Ker pritožbeni razlogi niso podani, višje sodišče pa ob reševanju pritožbe tudi ni našlo bistvenih kršitev določb postopka (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba pa v zvezi s 15. členom ZIZ), na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in kot pravilen potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).