Jedro

Obvestilo, ki ga geodetska uprava izda v postopku spremembe vrste rabe, katastrske kulture in razreda po določbi 160. člena ZEN, je po presoji sodišča šteti za upravni akt, s katerim se odloča o pravicah, obveznostih oziroma pravnih koristih strank na področju upravnega prava. S tem stališčem sodišče spreminja svojo prakso, ki jo je zastopalo v dosedanjih postopkih.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Ministrstva za okolje in prostor, št. 3532-41/2011/3 z dne 7. 9. 2011 se odpravi in se zadeva vrne drugostopnemu organu v nov postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 80,00 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe toženi stranki.

Zahteva stranke z interesom za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Upravni organ je z izpodbijanim sklepom zavrgel pritožbo tožeče stranke zoper obvestilo Geodetske uprave Republike Slovenije, Območna geodetska uprava Koper, št. 02112-533/2009-3 z dne 14. 4. 2009. V obrazložitvi je navedel, da je prvostopni upravni organ izdal obvestilo na podlagi 160. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN). Pritožbo je zavrgel, ker obvestilo ni upravni akt, s katerim bi se odločalo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank na področju upravnega prava. Podatki o vrsti rabe zemljišča v zemljiškem katastru se evidentirajo po dejanskem stanju na zemljišču. Vrsta rabe, evidentirana v katastru je uradna evidenca o dejanski rabi zemljišča. Obvestilo, ki ga prvostopni upravni organ v skladu z določbami 10. odstavka 160. člena ZEN izda, ima značaj potrdila o navedenih dejstvih. Ker v konkretnem primeru ne gre za odločanje o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank na področju upravnega prava in tako izpodbijano obvestilo o evidentiranju spremembe v zemljiškem katastru ni upravni akt, ki bi se lahko izpodbijal s pravnim sredstvom, je pritožbo kot nedovoljeno zavrgel. Pritožniku pa pojasnjuje, da kolikor meni, da so podatki v katastru glede vrste rabe, kulture in razreda napačni, lahko v skladu z določbami 160. člena ZEN vloži zahtevo za spremembo teh podatkov.

Tožnik v tožbi navaja, da 11. člen ZEN določa, da so stranke v postopkih za izdelavo elaboratov, ki jih izdelujejo geodetska podjetja, ter v upravnih in drugih postopkih, ki jih vodi Geodetska uprava na podlagi tega zakona, lastniki, ki so vpisani v zemljiški knjigi, razen če zakon ne določa drugače. V postopkih v zvezi z zemljišči, katerih lastnik je RS ali samoupravna lokalna skupnost, so stranke upravljalci teh nepremičnin. V obravnavanem postopku je Geodetska uprava z vpogledom v elektronsko zemljiško knjigo ugotovila, da so stranke, ki so vložile zahtevo, to je A. d.o.o., najemniki parcel. Ta status pa ne izpolnjuje pogoja, ki ga določa zakon, da gre za lastnika oziroma v primeru, ko je to zemljišče v lasti RS, upravljalca zemljišč. Upravljalec je namreč na podlagi zakona tožnik. Iz zemljiške knjige izhaja, da so predmetne nepremičnine še vedno vpisane kot družbena lastnina v uporabi Sklada stavbnih zemljišč Občine Piran oziroma družbena lastnina v uporabi Občine Piran in bi morala biti, glede na status – to je kmetijsko zemljišče, predmet prenosa s strani Občine Piran na Republiko Slovenijo oziroma tožnika. Republika Slovenija je že leta 2000 proti Občini Piran vložila tožbo na prenos teh zemljišč v last RS in na prvi stopnji po temelju uspela. Odločitev še ni pravnomočna. Tožnik meni, da vloge za spremembo podatkov vrste rabe, katastrske kulture in razreda ni podala upravičena oseba ter bi morala Geodetska uprava vlogo podjetja A. d.o.o. s sklepom zavreči. Soglasje Občine Piran za začetek in vodenje predmetnega postopka ne nadomesti soglasja Sklada – tožnika, ki je upravljalec nepremičnin. Meni, da sprememba katastrske klasifikacije vpliva na obveznosti in pravice tožnika, s čemer si predlagatelj spremembe neupravičeno izboljšuje možnost za ekonomske koristi na račun države, ker je v teku postopek spremembe namenske rabe zemljišč predvidenega golf igrišča v Sečovljah, ki se lahko zaključi ugodno za predlagatelja pobude za spremembo namembnosti (Občina Piran skupaj z investitorjem A. d.o.o.), ali pa nasprotno, zemljišča ostanejo po namembnosti kmetijska. Če se bo namembnost spremenila iz kmetijskega v stavbno zemljišče, potem obravnavana za Sklad sporna katastrska klasifikacija investitorjem prinaša dobiček, ki je izražen v razliki višine zneska plačila nadomestila za spremembo namembnosti med staro in novo katastrsko kulturo in razredi. Dolžnost plačila je uvedla dopolnitev Zakona o kmetijskih zemljiščih v letu 2011. Če se v postopku spremembe namembnosti namembnost ne spremeni in zemljišča ostanejo kmetijska, potem sporna klasifikacija pomeni, da bo moral Sklad v nadaljevanju naročiti in plačati novo katastrsko klasifikacijo, saj ta po spornem obvestilu ne bo več ustrezala dejanskemu stanju. Za razumevanje slednjega je potrebno spoznati zgodovino lastništva zemljišč spornega območja. Republika Slovenija je leta 2000 vložila tožbo proti Občini Piran za prenos zemljišč v last RS. Spor na sodišču in tudi v letu 2005 začasno spremenjena namembnost zemljišč v stavbno ima za posledico, da se celotna površina že 10 let ne obdeluje. V letu 2011 je kmetijska inšpekcija z odločbo odredila čiščenje zemljišča. Zaradi neurejenega lastništva tožnik ne more zagotoviti obdelave zemljišč, kar pa so izkoristili pobudniki katastrske klasifikacije in jo naročili v razmerah, ki niso značilne za obravnavana zemljišča. Zemljišča so bila pred sporom glede lastništva obdelana in takoj ko bo spor rešen, bodo obdelana ponovno. Tožnik ne vidi nobenega upravičenega razloga, da se trenutno stanje, ki je zgolj začasno, posebej evidentira v zemljiškem katastru. Sodišču predlaga, da kolikor navedeni argumenti ne zadoščajo za odpravo obvestila, da se naroči novo katastrsko klasifikacijo, saj je obstoječa tudi strokovno sporna. Zaradi upravnega postopka, ki se ob klasifikaciji izvaja, pridobijo na terenu ugotovljeni podatki status pravne veljavnosti. Postopek se naroči v primeru, da so se na obravnavanem zemljišču bistveno spremenili, izboljšali ali poslabšali pogoji za pridelavo – proizvodnjo. Na spremembe naj bi po definiciji vplivali le naravni pogoji, izjemoma pa tudi človek (hidromelioracije, arondacije, komasacije). V obravnavanem primeru se ni zgodilo nič od navedenega. Slaba obdelanost ne more biti razlog za spremembo katastrske klasifikacije. Proizvodnja sposobnost tal se ugotavlja glede na naravne in gospodarske pogoje za kmetijsko proizvodnjo, pri čemer se v zemljiškem katastru kot naravni in gospodarski pogoji upoštevajo rodovitnost tal, vpliv klime, nagib, razgibanost, vodne razmere, dostopnost zemljišča, oddaljenost od gospodarskih središč ter možnost uporabe mehanizacije pri obdelavi. Nič od navedenega se ni spremenilo v času prvotne klasifikacije, zato ni razloga za spremembo. To trditev potrjuje tudi mnenje o primernosti zemljišča, ki je opredeljeno v „okoljskem poročilu za spremembe prostorskih sestavin aktov Občine Piran – območje golf igrišča z dne 23. 9. 2011“. Tožnik predlaga odpravo izpodbijanega sklepa ter da se toženi stranki naloži, da zavrže zahtevo vlagatelja A. d.o.o. za vpis spremembe katastrskih podatkov ter zahteva povrnitev stroškov postopka.

Stranka z interesom v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbe in zahteva povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise.

Tožba je utemeljena.

Geodetska uprava Republike Slovenije, Območna geodetska uprava Koper je na zahtevo A. d.o.o., v postopku vpisa spremembe podatkov vrste rabe, katastrske kulture in razreda izdala obvestilo, na podlagi katerega so bile v evidenci zemljiškega katastra, v katastrski občini B., izvedene spremembe katastrskih podatkov, ki so razvidne iz obvestila. Spremembo je izvedla na podlagi priloženega elaborata, obvestilo pa je izdano v skladu z določbo 160. člena ZEN, ki določa, da se spremembe opravijo na zahtevo lastnika parcele, stranke, ki so vložile zahtevo pa so najemniki parcel. Pritožbo tožnika, v kateri zatrjuje, da predlagatelj postopka ni bil lastnik parcel, za katere je predlagal vpis spremembe podatkov vrste rabe, katastrske kulture in razreda ter utemeljuje, da ga je na podlagi Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS šteti za upravljalca zemljišč, na katerih se je evidentirala sprememba in s tem upravičenega vlagatelja zahteve za spremembo podatkov po določbi drugega odstavka 160. člena ZEN, je drugostopni organ kot nedovoljeno zavrgel. Navedena odločitev je izpodbijana v obravnavani zadevi.

Stališče, da obvestila, ki ga geodetska uprava izda v postopku spremembe vrste rabe, katastrske kulture in razreda, po določbi 160. člena ZEN, ni šteti za upravni akt, s katerim bi se odločalo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank na področju upravnega prava, ni pravilno. Iz določbe 160. člena izhaja, da spremembo podatkov vpiše geodetska uprava na zahtevo lastnika (drugi odstavek 160. člena ZEN), ki ji mora priložiti elaborat spremembe vrste rabe, kulture in razreda (tretji odstavek 160. člena ZEN). Iz nadaljnjih določb pa izhaja, da ravnanje geodetske uprave ni zgolj tehnično opravilo, temveč je geodetska uprava zavezana, da preizkusi, ali elaborat vsebuje vse predpisane sestavine in ali podatki v tem elaboratu omogočajo evidentiranje spremembe podatkov vrste rabe, kulture in razreda v zemljiškem katastru (šesti odstavek 160. člena ZEN). V sedmem odstavku je predvideno tudi dopolnjevanje elaborata ter kolikor ta ne vsebuje vseh predpisanih sestavin in če podatki v elaboratu ne omogočajo evidentiranje sprememb podatkov, geodetska uprava pozove vlagatelja, da v določenem roku predloži dopolnjen elaborat, sicer zahtevo s sklepom zavrže. S sklepom zavrže zahtevo tudi iz razlogov v osmem odstavku (1. točka: če je ni vložila upravičena oseba; 2. točka, če je v teku postopek vpisa spremembe podatkov vrste rabe, kulture in razreda). Po določbi devetega odstavka pa geodetska uprava z odločbo zavrne zahtevo za vpis spremembe, če: elaborata spremembe vrste rabe, kulture in razreda ni izdelalo geodetsko podjetje, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje geodetskih storitev; strokovnih del v zvezi s katastrsko klasifikacijo kmetijskih zemljišč in gozdov ni izvedel kmetijski oziroma gozdarski strokovnjak iz tretjega odstavka; je elaborat spremembe vrste rabe, kulture in razreda kot odgovorna oseba podpisala oseba, ki ne izpolnjuje pogojev za odgovornega geodeta za geodetske storitve v skladu s predpisom, ki ureja geodetsko dejavnost; je elaborat spremembe vrste rabe, kulture in razreda bonitete zemljišča izdelalo geodetsko podjetje, če je strokovna dela v zvezi s katastrsko klasifikacijo kmetijskih zemljišč in gozdov izvedel kmetijski oziroma gozdarski strokovnjak, ali če je elaborat spremembe vrste rabe, kulture in razreda potrdil odgovorni geodet v nasprotju s tretjim odstavkom 34. člena tega zakona. Na podlagi navedenih določb je razvidno, da geodetska uprava odloča o zahtevi za spremembo podatkov, jo zavrže ali zavrne, kolikor je v nasprotju z določbami 160. člena ZEN, torej sprememba podatkov vrste rabe, kulture in razreda v zemljiškem katastru ni zgolj posledica tehničnega opravila, temveč je obvestilo o izvedeni spremembi šteti za odločitev o vloženi zahtevi za spremembo podatkov, na podlagi katere upravni organ vodi upravni postopek. Po določbi drugega odstavka 2. člena ZUP se šteje, da gre za upravno zadevo, če je s predpisom določeno, da organ v neki stvari vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo oziroma, če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari. V zadevah po 160. členu ZEN gre za postopek odločanja, v nasprotju z obvestilom npr. po 8. členu ZEN oziroma obvestilom iz 20. člena ZEN, po katerih geodetska uprava izda obvestilo, ki ima zgolj značaj potrdila o navedenih dejstvih, vsebina potrdila pa ni rezultat odločanja organa. Z navedeno utemeljitvijo sodišče spreminja svojo prakso, ki jo je zastopalo v dosedanjih postopkih (sodba Upravnega sodišča I U 507/2011; sodba I U 864/2011).

V ponovnem postopku reševanja pritožbe bo moral glede na stališče sodišča izraženo v sodbi drugostopni organ ponovno presoditi pritožbo tožnika in o njej odločiti po vsebini.

Ker je bilo v obravnavani zadevi nepravilno uporabljeno materialno in procesno pravo, je sklep tožene stranke nezakonit. Sodišče ga je zato na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo ter zadevo v smislu tretjega odstavka istega člena vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

Ker je tožnik v tem upravnem sporu uspel, mu je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 80,00 EUR (25. člen ZUS-1 v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu).

Zahtevo za povrnitev stroškov postopka stranke z interesom je sodišče zavrnilo, v skladu s 25. členom ZUS-1, ki predvideva povrnitev stroškov postopka zgolj tožniku, ki je v upravnem sporu uspel. Pravni pouk temelji na določbi prvega odstavka 73. člena ZUS-1.