Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Namensko nakazana sredstva staršev za kritje njunih stroškov in posojila po prvem in drugem odstavku 12. člena ZUPJS niso dohodki, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca za taksno oprostitev.
Občasni, neperiodični dohodki, ki jih je upravičenec prejel v relevantnem obdobju, se upoštevajo le v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in eno polovico osnovnega zneska minimalnega dohodka.
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se tožečo stranko oprosti plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje ter se plačilni nalog z dne 20. 1. 2023 za plačilo takse 3.885 EUR razveljavi.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse in podredni predlog za obročno plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.
2. Tožeča stranka vlaga pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev pravil postopka. Predlaga spremembo sklepa z ugoditvijo predlogu za celotno taksno oprostitev, podrejeno za obročno plačilo taks oziroma za znižanje zneska sodne takse. Navaja, da so pravilne ugotovitve o obdavčljivem mesečnem dohodku pritožnika v višini 785,23 EUR in vrednosti lastninskega deleža v podjetju 8.643,48 EUR, nepravilne in protispisne pa ugotovitve, da je tožnik poleg plače razpolagal še s 5.298,11 EUR. Ni šlo za dohodke ali darila tožniku, ampak za sredstva njegovih staršev za plačilo njunih stroškov in računov in za posojilo tožnikovega očeta (11.000 EUR), ki mu ga bo moral vrniti. Vse to je dokazal z listinami – izjavami staršev ter zdravstveno dokumentacijo. Ker razpolaga le s svojo plačo v višini 785,23 EUR, nima sredstev za plačilo odmerjene takse v višini 3.885 EUR.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Pogoje za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks določa ZST-11 v 11. členu. Ne glede na določbo prvega odstavka 11. člena ZST-1 je stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po ZBPP2, upravičena do celotne oprostitve plačila taks (šesti odstavek 11. člena ZST-1).
5. Po drugem odstavku 13. člena ZBPP je pri presoji materialnega položaja prosilca, ki ga upravičuje do brezplačne pravne pomoči, relevantna višina mesečnega lastnega dohodka prosilca, oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine). Če ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z ZSVarPre3, šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma plačila sodnih taks, ogroženo. Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca in oseb, ki se upoštevajo poleg njega po ZUPJS4, pri čemer se uporabljajo določbe ZSVarPre o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. 6. V okviru pritožbenih navedb in po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa, ko mora pritožbeno sodišče paziti na pravilno uporabo materialnega prava in absolutne bistvene kršitve pravil postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP5, ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravno napačen, ker sodišče pri odločanju ni uporabilo oziroma je napačno uporabilo določbe navedenih zakonov, ki predstavljajo materialnopravno osnovo za odločanje o predlogu za taksno oprostitev.
7. Iz pritožbeno neizpodbijanih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da pritožnik živi sam in plačuje 170 EUR mesečne preživnine za mladoletnega otroka. Je zaposlen in je v zadnjih treh mesecih prejel povprečno 785,23 EUR mesečnega dohodka. Nima vrednostnih papirjev niti osebnega vozila. Na transakcijskem računu ima 2.708,48 EUR. Vrednost nepremičnin, v katerih ne živi, je 944 EUR. Vrednost lastninskega deleža v gospodarski druži je 8.643,48 EUR. Taksa, ki jo mora plačati, je odmerjena na 3.885 EUR. Pravno upošteven minimalni dohodek trenutno znaša 465,34 EUR (2-kratnik 930,68 EUR).
8. Sodišče je tožnikovo prošnjo za taksno oprostitev v celoti zavrnilo po ugotovitvi, da je imel v obdobju od 28. 11. 2022 do 5. 2. 2023 na računu več prilivov v višini 5.298,11 EUR na mesec. Ocenilo je, da s predloženimi listinami ni dokazal, da bi šlo za namenska nakazila njegovih staršev za plačilo njunih stroškov, kot je zatrjeval. 9. Pritožba upravičeno graja sprejeto dokazno oceno, ki je enostranska in nepopolna ter v nasprotju s predloženimi listinami. Tožnik je namreč svoje trditve, da so bila nakazila njegovih staršev namenska za kritje njunih stroškov, ki jih zaradi bolezni in odsotnosti v zdravstvenih ustanovah nista mogla plačevati sama, dokazal z njunima pisnima izjavama. Starša sta pojasnila in specificirala posamezne zneske in namen nakazil. Pregled izpiska tožnikovega računa v prilogi A27 v celoti potrjuje materina nakazila v decembru 2022. Izjavo staršev o namenskih nakazilih za njune stroške in za posojila tožniku (za kritje odvetniških stroškov in kritje dolgov v njegovi družbi) pa potrjuje tudi odgovor banke z izpiskom stanja na tožnikovem računu za obdobje od 1. 11. 2022 do 15. 2. 2023.6
10. Ob takih podatkih spisa je dokazna ocena in ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik v preteklem trimesečnem obdobju poleg plače razpolagal z dodatnimi mesečnimi prejemki v višini 5.913,34 EUR, napačna. Namensko nakazana sredstva staršev za kritje njunih stroškov in posojila po prvem in drugem odstavku 12. člena ZUPJS niso dohodki, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca za taksno oprostitev.
11. Sodišče prve stopnje je nadalje v celoti prezrlo 23. člen ZSVarPre. Občasni, neperiodični dohodki, ki jih je upravičenec prejel v relevantnem obdobju, se upoštevajo le v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in eno polovico osnovnega zneska minimalnega dohodka. Torej: tudi, če bi veljalo, da je pritožnik v obravnavanem obdobju imel po 5.298,00 EUR dodatnih mesečnih prilivov, kot sicer zmotno meni sodišče prve stopnje, bi se pri vrednotenju njegovega materialnega stanja lahko upoštevala le razlika v višini 5.065,50 EUR.7
12. Materialnopravno napačen je nadalje obračun tožnikovih mesečnih dohodkov v točki 5 izpodbijanega sklepa. Tožnikova mesečna plača 785,23 EUR ne presega dvakratnika minimalnega dohodka (930,68 EUR), drugih dohodkov nima. Prvi pogoj za popolno taksno oprostitev je izpolnjen.
13. Obračun pravno relevantnega premoženja pritožnika po 17. členu ZUPJS pokaže, da ne razpolaga niti s premoženjem, ki bi dosegalo ali presegalo višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (22.336,36 EUR8). Ugotovljena vrednost njegovih nepremičnin namreč znaša 944 EUR in vrednost lastnega deleža družbe 8.643,48 EUR, kar skupaj predstavlja vrednost 9.587,48 EUR. Celo v primeru, če bi se upoštevali še morebitni prilivi ali prihranki na tožnikovem računu v višini 5.065,50 EUR, bi vrednost tožnikovega premoženja znašala 14.652,98 EUR, kar ne dosega praga, ki ga določa prvi odstavek 27. člena ZSVarPre.
14. Tako se izkaže, da so ob ugotovljenem mesečnem dohodku tožnika povprečno 785,23 EUR in ob pravilno ugotovljeni relevantni vrednosti njegovega premoženja 9.587,48 EUR, ki ne presegata pravno relevantne višine lastnih dohodkov niti premoženja, podani pogoji iz 11. člena ZST-1 za celotno oprostitev plačila takse za postopek na prvi stopnji. S plačilom takse v višini 3.885 EUR bi bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se tožnik preživlja. Zato je njegov predlog za predlagano taksno oprostitev utemeljen.
15. Po povedanem je bilo treba pritožbi ugoditi. Pritožbeno sodišče je na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 spremenilo izpodbijano odločitev tako, da je tožnika oprostilo plačila takse za postopek na prvi stopnji in razveljavilo plačilni nalog dne 20. 1. 2023 na redni št. 4 spisa (prvi odstavek 14.a člena ZST-1. 1 Zakon o sodnih taksah, Uradni list RS, št. 37/2008 s spremembami. 2 Zakon o brezplačni pravni pomoči, Uradni list RS, št. 48/2001 s spremembami. 3 Zakon o socialnovarstvenih prejemkih, Uradni list RS, št. 61/2010 s spremembami. 4 Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, Uradni list RS, št. 62/10 s spremembami. 5 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami. 6 Nakazilo 3. 1. 2023 v znesku 1.500,00 EUR – poraba 4. 1. 2023 za plačilo računa v istem znesku; nakazilo 17. 1. 2023 v znesku 11.000,00 EUR, poraba 25. 1. 2023 – premostitveno posojilo 8.000,00 EUR; razlika ostaja na računu in tvori novo stanje 3.667,68 EUR, po plačilu manjših zneskov v času 31. 1. 2003 do 15. 2. 2023 ob vložitvi predloga za taksno oprostitev izkazuje stanje na tožnikovem računu v višini 2.708,48 EUR. 7 To je 5.298,00 EUR – 232,5 EUR. 8 48 x 465,34 EUR.