Jedro

Storilec v pritožbi navaja, da je ravnal v skladu s pozivom organa Republike Avstrije in mu pravočasno sporočil, kdo je vozil omenjeno motorno vozilo. Take navedbe bi storilec moral uveljavljati v pravnem sredstvu zoper odločbo pristojnega organa države izdaje, pa tega očitno ni storil. Zaradi načela vezanosti na pravnomočne odločbe sodišč in drugih organov se niti prvostopenjsko, niti pritožbeno sodišče ne moreta in ne smeta spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti take odločbe. Ne glede na to, ali so te navedbe resnične, v okviru predmetnega postopka odločitve prekrškovnega organa druge države članice EU ni mogoče spremeniti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom izreklo, da se odločba prekrškovnega organa v Avstriji Bezirkshauptmannschaft L. z dne 12. 10. 2018, ki je postala pravnomočna 10. 12. 2018, zoper storilca A. T., prizna in izvrši (I. točka izreka), da je storilec bil z zgoraj navedeno odločbo spoznan za odgovornega storitve prekrška po drugem odstavku 103. člena Zakona o motornih vozilih in je dolžan poravnati globo v višini 80,00 EUR po priloženem plačilnem nalogu v 15 dneh po pravnomočnosti tega sklepa, v kolikor pa denarne sankcije v roku ne bo plačal, se bo ta izterjala prisilno (II. točka izreka), in da lahko po poteku roka za plačilo pri Finančni upravi Republike Slovenije predlaga obročno plačilo globe (III. točka izreka). V preostalem delu za plačilo dodatnih 5,00 EUR, je predlog za priznanje in izvršitev zavrnilo.

2. Zoper tak sklep se pritožuje storilec, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja (3. točka 154. člena Zakona o prekrških – ZP-1). V pritožbi navaja, da 7. 7. 2017 ob 4.18 uri ni vozil motornega vozila Audi A3, katerega lastnik je sicer bil, temveč je avto posodil sinu S. T., ki je tega dne šel na daljše službeno potovanje ni je potreboval prevoz do letališča v Münchnu. Ker pa je v naslednjih dneh avto potreboval za svoje opravke, je sin najel dve osebi, ki jima zaupa in sta avto pripeljala nazaj. To sta bila P. A. in S. Z., oba iz Subotice. O tem je pravočasno in v skladu z navodili obvestil ustrezne avstrijske organe, kot je bilo zahtevano.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V postopku priznanja in izvršitve odločbe, s katero je storilcu v drugi državi članici EU izrečena denarna kazen v kazenskem ali prekrškovnem postopku, domače sodišče v skladu s prvim odstavkom 190. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah med državami članicami EU (ZSKZDČEU-1) o priznanju odloča na podlagi odločbe, s katero je bila izrečena denarna sankcija, ki jo je treba izvršiti, ter obrazca iz priloge 10 tega zakona, ki ga je izpolnil in potrdil pristojni organ države izdaje. V skladu z osmim odstavkom 190. člena ZSKZDČEU-1 z izjemo ugotavljanja morebitne nedopustnosti izvrševanja, domače sodišče prizna odločbo brez posebnega obravnavanja in brez odlašanja ukrene vse, kar je potrebno za njeno izvršitev. Pri tem je vezano na načelo vzajemnega priznavanja (3. člen ZSKZDČEU-1), v skladu s katerim pristojni organi v Republiki Sloveniji izvršujejo odločbe pristojnih organov drugih držav članice na podlagi vzajemnega priznavanja odločb in pri odločanju ob upoštevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin presojajo le, ali so predložene ustrezne listine ter izpolnjeni drugi pogoji, ki jih določa ta zakon.

5. V predmetnem postopku odločanja o priznanju in izvršitvi odločbe tujega prekrškovnega organa je sodišče prve stopnje ob upoštevanju določb ZSKZDČEU-1 ugotovilo, da ni podana nobena od predpostavk nedopustnosti izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje, ki jih določa 186. člen ZSKZDČEU-1, zaradi česar je odločilo, da se odločba prizna in izvrši. Pri tem pa je v 5. točki obrazložitve kratko pojasnilo vsebino odločbe tujega prekrškovnega organa, kot izhaja iz listin, ki jih je predlogu za priznanje in izvršitev priložil pristojni prekrškovni organ Republike Avstrije.

6. Iz opisa dejanja v 5. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je storilec bil sankcioniran, ker kot lastnik vozila Audi A3 z reg. št. MB AR-601 v roku dveh tednov od prejema poziva organa le-temu ni sporočil, kdo je vozil to vozilo 7. 7. 2017 ob 4.18 uri v občini Liezen na A9, cestni kilometer 70.958 do 69.980. Storilec v pritožbi navaja, da je ravnal v skladu s pozivom organa Republike Avstrije in mu pravočasno sporočil, kdo je vozil omenjeno motorno vozilo. Take navedbe predstavljajo uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava v okviru odločanja o odgovornosti za storjeni prekršek in je za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa nerelevantno. To bi namreč storilec moral uveljavljati v pravnem sredstvu zoper odločbo pristojnega organa države izdaje, pa tega očitno ni storil. Tega namreč niti sam ne zatrjuje, pa tudi iz dopolnitve pobude za priznanje in izvršitev ter priloženega potrdila iz Priloge 10 ZSKZDČEU-1 jasno izhaja, da storilec ni zahteval ponovnega sojenja oziroma vložil pritožbe, s čimer je odločba pristojnega organa države izdaje postala pravnomočna.

7. Ker storilcu ni bila izrečena sankcija zaradi prekoračitve hitrosti, temveč zaradi neodzivanja na poziv organa, je za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa povsem nerelevantno, kdo je dejansko vozil avto, saj je odločba o prekršku pristojnega organa države izdaje pravnomočna in zaradi načela vezanosti na pravnomočne odločbe sodišč in drugih organov se niti prvostopenjsko, niti pritožbeno sodišče ne moreta in ne smeta spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti take odločbe. Ne glede na to, ali so te navedbe resnične, v okviru predmetnega postopka odločitve prekrškovnega organa druge države članice EU ni mogoče spremeniti.

8. Ker je glede na navedeno storilčeva pritožba neutemeljena in je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da ni podana nobena od predpostavk za zavrnitev priznanja in izvršitve odločbe pristojnega organa države izdaje, in ker tudi v okviru uradnega preizkusa v skladu s 159. členom ZP-1 pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).