Jedro

V pritožbi zatrjevano dejstvo, da sta toženca vložila tožbo na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe, na podlagi katere naj bi lastninska pravica na spornih nepremičninah prešla na tožnika, ne vpliva na obstoj pogojev za izdajo zamudne sodbe, saj ne pomeni, da so dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdita zamudna sodba sodišča prve stopnje in sklep sodišča prve stopnje z dne 10. 6. 2022. II. Pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 23. 9. 2022 se zavrže. III. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo z dne 31. 5. 2022 toženi stranki (v nadaljevanju toženca) naložilo, da v roku 30 dni skupaj z uporabniki izpraznita v izreku navedene nepremičnine ter jih proste oseb in njim lastnih stvari v stanju, v kakršnem sta jih prevzela, upoštevajoč normalno rabo izročita tožeči stranki, s sklepom z dne 10. 6. 2022 je tožencema naložilo, da v roku 15 dni nerazdelno tožniku povrneta pravdne stroške v znesku 444,60 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, s sklepom z dne 23. 9. 2022 pa je toženca oprostilo plačila sodne takse.

2. Toženca pravočasno izpodbijata tako zamudno sodbo kot oba navedena sklepa in uveljavljata vse pritožbene razloge v smislu prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

Navajata, da pogoji za izdajo zamudne sodbe niso izpolnjeni. Toženca sta zoper tožnika kot novega lastnika spornih nepremičnin in prejšnjega lastnika predhodno vložila tožbo zaradi ugotovitve ničnosti prodajne pogodbe, ki sta jo sklenila dne 27. 8. 2021 za prodajo posameznih delov stavbe, ki so predmet tega spora. Navedeni pravdni postopek se vodi pred Okrožnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. II P 76/2022. To dejstvo je vpisano v javni register in je posledično splošno znano dejstvo, ki ga ni potrebno posebej dokazovati. Glede na navedeno splošno znano dejstvo, t.j. tek pravdnega postopka zaradi ničnosti prodajne pogodbe, na podlagi katere je tožnik postal lastnik spornih nepremičnin in zaradi česar naj bi štela najemna pogodba s tožencema za odpovedano, pasivnosti tožencev v predmetnem postopku ni mogoče šteti kot priznanje dejanskih navedb tožnika, kakor to izhaja iz izpodbijane zamudne sodbe. Skladno z navedenim so dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik, saj toženca zahtevata ugotovitev ničnosti ravno tistega pravdnega posla, iz katerega navedene listine izhajajo, prav tako pa so ta dejstva v nasprotju z dejstvi, ki so splošno znana. Iz predhodne vložitve tožbe zoper tožnika, pri čemer spor izvira iz istega razmerja in na podlagi identičnega dejanskega stanja, jasno izhaja, da toženca predmetnemu tožbenemu zahtevku nasprotujeta. Na podlagi navedenih razlogov zatrjujeta tudi, da je ob neupoštevanju zgoraj navedenega stanja prišlo od posega v njuno pravico do izjave kot ene od izrazov pravice do sodnega varstva in torej tudi do ustavno zagotovljene enakosti pred zakonom (drugi dostavek 14. člena Ustave RS). Posledično je sodišče po mnenju pritožbe tožencema neutemeljeno naložilo povračilo pravdnih stroškov tožnika. Predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo in sklep z dne 10. 6. 2022 razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. V zvezi s sklepom z dne 23. 11. 2022 pa navajata, da iz izreka ne izhaja, ali je bilo odločeno o predlogu za taksno oprostitev obeh tožencev ali zgolj enega od njiju. Prav tako iz obrazložitve navedenega sklepa naj ne bi izhajali natančni dohodki tožencev, temveč zgolj povprečna mesečna plača druge toženke in nadalje dejstvo, da dohodki tožencev ne dosegajo 2.320,42 EUR. Glede a navedeno je po mnenj pritožbe podan pritožbeni razlog po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

4. Tožnik se v odgovoru na pritožbo zoper zamudno sodbo in sklep z dne 10. 6. 2022 zavzema za njeno zavrnitev in priglaša stroške.

5. Pritožba zoper zamudno sodbo in sklep z dne 10. 6. 2022 je neutemeljena, pritožba zoper sklep z dne 22. 9. 2022 pa je nedovoljena.

6. Pritožba neutemeljeno navaja, da pogoji za izdajo zamudne sodbe, ki jih določa 318. člen ZPP, niso izpolnjeni. V pritožbi zatrjevano dejstvo, da sta toženca vložila tožbo na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe, na podlagi katere naj bi lastninska pravica na spornih nepremičninah prešla na tožnika, ne vpliva na obstoj pogojev za izdajo zamudne sodbe, saj ne pomeni, da so dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

7. Navedeno dejstvo ne predstavlja splošno znanega dejstva, ki ga v skladu z določilom petega odstavka 214. člena ZPP ni treba dokazovati; tudi vpis v javno evidenco1 tega ne bi spremenil. Splošno znana dejstva namreč niso tista, s katerimi se lahko vsak seznani z vpogledom v javno evidenco, temveč so tista dejstva, ki so že znana poljubno veliki množici ljudi oziroma pretežni večini vseh odraslih članov družbe, ne glede na spol, starost, veroizpoved, izobrazbo, interese in socialni položaj. To so zlasti veliki politični in historični dogodki ter elementarne nezgode, kot potresi, povodnji, plazovi in podobno.2

8. Da bi sodišče prve stopnje presojalo pomen navedenega dejstva, bi ga toženca morala pravočasno navesti in dokazati. Glede na to, da toženca nista pravočasno odgovorila na tožbo, ki jima je bila pravilno vročena v odgovor (to pritožbeno ni sporno), je sodišče prve stopnje po sistemu afirmativne (pozitivne) litiskontenstacije njuno pasivnost pravilno ocenilo kot priznanje dejanskih navedb tožeče stranke v tožbi (pri izdaji zamudne sodbe sodišču ni treba izvajati dokazov in ugotavljati dejanskega stanja, za podlago se vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi). Zamudna sodba se ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena ZPP), očitan poseg v človekove pravice tožencev (pravica do izjavljanja, do sodnega varstva in enakost pred zakonom) pa glede na navedeno tudi ni podan.

9. Posledično je pravilna tudi odločitev o (pravilno odmerjenih) stroških.

10. Po navedenem je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo ter potrdilo tako zamudno sodbo (353. člen ZPP) kot sklep z dne 10. 6. 2022 (2. točka 365. člena ZPP).

11. Pritožbena pravovarstvena potreba (pravni interes za pritožbo) je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. Pomeni, da ima pravico do pritožbe samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prenesla konkretno in neposredno pravno korist.3

12. Iz izreka sklepa z dne 23. 9. 2022 izhaja, da se toženo stranko4 oprosti plačila sodne takse, kar pomeni, da sta toženca s predlogom za oprostitev plačila sodne takse v celoti uspela in si s pritožbo zoper navedeni sklep ne moreta izboljšati svojega položaja.

13. Ker toženca nimata pravnega interesa za pritožbo zoper sklep z dne 23. 9. 2022, je le-ta nedovoljena (četrti odstavek 343. člena v zvez s 366. členom ZPP) in jo je bilo potrebno zavreči (1. točka 365. člena ZPP).

14. Toženca stroškov nista priglasila, tožnik pa sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj z odgovorom na pritožbo tožencev ni prispeval k razjasnitvi zadeve (prvi odstavek 155. člena ZPP).

1 Iz pritožbe sicer ne izhaja, na kateri javni register se njene navedbe nanašajo, omenja pa vpisnik Okrožnega sodišča v Mariboru, zato pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da vpisnik sodišča ni javni register. 2 J. Zobec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, Ljubljana, Uradni list RS, GV založba, 2006, str. 374, VSRS Sodba II Ips 547/98 z dne 1. 9. 1999. 3 J. Zobec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, Ljubljana, GV založba, 2009, str. 351. 4 Naš pravdni postopek temelji na konceptu dveh pravdnih strank. To sta tožeča stranka in tožena stranka. Tudi kadar na tožeči ali toženi strani nastopa več oseb, sta pravdni stranki še vedno samo dve, zato izraz tožena stranka zajema tako prvega toženca kot drugo toženko. Navedeno potrjuje tudi 5. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa.