Jedro

Pravni interes v upravnem sporu mora vključevati interes za odpravo pravnih učinkov izpodbijanega akta. Če teh več ni, preneha tudi pravovarstvena potreba za upravni spor.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1.Upravno sodišče je z izpodbijanim sklepom na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožnikovo tožbo, vloženo zoper odločbo Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij, št. 720-777/2023/2 z dne 17. 5. 2023, s katero je bilo odločeno, da se tožnika najkasneje do 25. 5. 2023 premesti iz Zavoda za prestajanje kazni zapora Koper v Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni (1. točka izreka), da morebitna pritožba ne zadrži izvršitve te odločbe (2. točka izreka) in da niso nastali posebni stroški postopka (3. točka izreka).

2.V obrazložitvi je Upravno sodišče navedlo, da so pravne posledice izpodbijane odločbe prenehale s tožnikovo premestitvijo v Zavod za prestajanje kazni zapora Koper 27. 10. 2023 na podlagi odločbe št. 720-1798/2023/5 z dne 2. 11. 2023. Zato izpodbojna tožba v obravnavani zadevi ni primerno sodno varstvo, ki bi lahko učinkovito zaščitilo tožnikove pravice in pravne interese. To pomeni, da tožnik nima pravnega interesa za odločanje o tej zadevi, saj si z izpodbojno tožbo svojega pravnega položaja v nobenem primeru ne more izboljšati.

3.Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper navedeni sklep vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. V njej Upravnemu sodišču očita, da je napačno uporabilo določilo drugega odstavka 214. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker je štelo navedbe toženke za neprerekane. Poudarja, da ga Upravno sodišče ni pozvalo oziroma ni določilo roka, v katerem naj na navedbe toženke odgovori, prav tako ga ni opozorilo na posledice, če odgovora ne bo podal oziroma ne bo podal pravočasno. Opravilo ni niti naroka za glavno obravnavo. Meni, da je napačna tudi odločitev, da je tožba izgubila svoj namen, saj v tem primeru pravne posledice izpodbijane odločbe niso prenehale. Do njegovih premestitev v druge zavode RS je prišlo šele po vložitvi pritožbe zoper izpodbijano odločbo in po vložitvi tožbe na Upravno sodišče. Navaja, da mu je zaradi nenehnih premestitev onemogočeno, da bi se ustalil na mestu, kjer bi se izvajala zaporna kazen in bi lahko začel izvajati postavljen osebni načrt. Tako mora po vsaki premestitvi opraviti pripravljalni postopek za izvajanje kazenske sankcije ter ponovno postavitvi osebni načrt. Zato ima pravni interes za vloženo tožbo, pa čeprav je bil med tem časom večkrat premeščen iz zavoda v zavod. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

4.Tožena stranka v odgovoru na pritožbo Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbo tožnika zavrne kot neutemeljeno ter izpodbijano odločbo obdrži v veljavi.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Po presoji Vrhovnega sodišča je odločitev Upravnega sodišča o zavrženju tožbe na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 pravilna in zakonita.

7.Sodišče tožbo v upravnem sporu vsebinsko obravnava le, če so izpolnjene vse predpostavke, ki jih za to predpisuje zakon. V skladu s prvim odstavkom 2. člena ZUS-1 tako sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitostih drugih aktov pa le, če tako določa zakon. Vsak, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov s tožbo v upravnem sporu, pa mora za to izkazati pravni interes. Pravni interes mora biti neposreden in konkreten, morebitna ugoditev tožbi pa mora privesti do izboljšanja tožnikovega pravnega (in ne zgolj dejanskega) položaja, ki ga brez vložene tožbe ne bi mogel doseči. Pravni interes mora obstajati ves čas postopka, na njegov obstoj pa je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti. To velja tudi za Vrhovno sodišče v pritožbenem postopku (drugi odstavek 36. člena ZUS-1).

8.Upravno sodišče v obravnavani zadevi pravilno ugotavlja, da pritožnik v času odločanja ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Pravni interes v upravnem sporu mora vključevati interes za odpravo pravnih učinkov izpodbijanega akta. Če teh več ni, preneha tudi pravovarstvena potreba za upravni spor.

9.Pritožnik v obravnavani zadevi izpodbija odločbo toženke z dne 17. 5. 2023 , na podlagi katere je bil premeščen iz Zavoda za prestajanje kazni zapora Koper v Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni. Po izdaji izpodbijane odločbe pa je bil pritožnik na podlagi odločbe, št. 720-1798/2023/5 z dne 2. 11. 2023, premeščen nazaj v Zavod za prestajanje kazni zapora Koper. Ta dejstva, ki so relevantna za izpodbijano odločitev, med strankama niso sporna. Od 12. 1. 2024 se pritožnik sicer ponovno nahaja v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni, vendar pravna podlaga za to ni več izpodbijana odločba z dne 17. 5. 2023, temveč poziv Okrožnega sodišča v Ljubljani I IKZ 42387/2021 z dne 11. 10. 2023. To očitno v ničemer ne vpliva na temeljno ugotovitev Upravnega sodišča, da se izpodbijana odločba ne izvršuje več in za pritožnika nima več nobenih učinkov. Tekom upravnega spora, po vložitvi tožbe, je prenehala učinkovati.

10.Kot je pravilno navedlo že Upravno sodišče, je sporna odločitev toženke z dne 17. 5. 2023 o premestitvi tožnika iz Zavoda za prestajanje kazni zapora Koper v Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni imela pravne učinke le do takrat, ko je bil pritožnik na podlagi nove odločbe toženke, št. 720-1798/2023/5 z dne 2. 11. 2023, iz Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni premeščen nazaj v Zavod za prestajanje kazni zapora Koper. Z novo odločbo o premestitvi pritožnika je izpodbijani akt toženke prenehal učinkovati, pritožnik pa si glede na to nesporno procesno dejansko stanje s predlagano odpravo izpodbijane odločbe ne more izboljšati svojega pravnega položaja. S prenehanjem pravnih učinkov izpodbijanega akta je prenehala tudi potreba za sodno varstvo v upravnem sporu. Pritožnik sicer v pritožbi navaja, da pravne posledice izpodbijane odločbe niso prenehale, vendar jih niti ne navede.

11.Pritožnik pravnega interesa za izpodbijanje te odločbe z dne 17. 5. 2023 ni izkazal niti z navedbami o tem, da mu je zaradi nenehnih premestitev onemogočeno, da bi se ustalil na mestu, kjer bi se izvajala zaporna kazen in bi lahko začel izvajati osebni načrt. Vsaka premestitev je posledica posebne odločbe. Kumulativnega učinka vseh odločb, na katerega se sklicuje v pritožbi, pa ni mogoče uspešno izpodbijati s tožbo na odpravo odločbe, ki nima več posledic na pritožnikov pravni položaj.

12.Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek o napačni uporabi določbe drugega odstavka 214. člena ZPP, ker je Upravno sodišče štelo navedbe toženke v odgovoru na tožbo za neprerekane, ne da bi pritožnika pozvalo na odgovor in ga opozorilo na posledice, če odgovora ne bo podal, oziroma ga ne bo podal pravočasno ter ker ni razpisalo glavne obravnave. Izpodbijana odločitev Upravnega sodišča namreč temelji na procesnem dejanskem stanju, da je bil pritožnik kasneje, z odločbo z dne 2. 11. 2023, premeščen v Zavod za prestajanje kazni zapora Koper, torej se izpodbijana odločba o premestitvi v Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni ne izvršuje več in zato nima več pravnega interesa za njeno izpodbijanje. Dejstvu, da je bil premeščen v Zavod za prestajanje kazni zapora Koper, pa pritožnik v odgovoru z dne 26. 2. 2024, ki ga je dal na poziv Upravnega sodišča z dne 7. 2. 2024, ali še vztraja pri tožbi, ni nasprotoval. Zato je Upravno sodišče to dejstvo utemeljeno štelo za neprerekano. Ker je bilo o tožbi odločeno že v fazi formalnega preizkusa na podlagi opisanega procesnega dejanskega stanja, je sodišče prve stopnje lahko odločilo brez opravljene glavne obravnave.

13.Glede na navedeno in ker ostale navedbe za odločitev o zavrženju tožbe niso pomembne, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (76. člen v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1).

---.---

ZvezaZakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 36, 36/1, 36/1-6 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 214, 214/2