Jedro

Glede na to, da je v obravnavanem primeru predmet postopka pravilnost in zakonitost sklepa o zavrnitvi predloga za obnovo postopka in v izpodbijanem sklepu pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti, s strani strank označena vrednost spornega predmeta v tožbi ne zadostuje vrednostnemu pogoju za dovolitev revizije, kot ga določa 1. točka 2. odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi določbe 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in št. 26/07 – sklep US) zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 1.8.2007 (1. točka izreka) in na podlagi 4. odstavka 25. člena ZUS-1 zavrnilo stroškovni zahtevek tožnikov (2. točka izreka). Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila predlog tožnikov za obnovo denacionalizacijskega postopka, ki je bil končan z delno odločbo tožene stranke z dne 31.1.2005 in dopolnilno odločbo z dne 18.3.2005 in odločila, da predlagatelja sama krijeta svoje stroške postopka.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje sta tožnika po odvetniku dne 27.12.2007 vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljujeta z vrednostjo spornega predmeta, ki je bila opredeljena v višini 846.076,54 EUR. Predlagata spremembo izpodbijane sodbe oziroma podrejeno njeno razveljavitev in zahtevata povrnitev stroškov postopka.

Revizija ni dovoljena.

Po določbi 2. odstavka 83. čena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden od tam navedenih pogojev za njeno dovolitev. Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije je na strani revidena, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.

V reviziji tožnika (revidenta) zatrjujeta, da je izpolnjen pogoj za dovolitev revizije po 1. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1, ker je bila vrednost spornega predmeta opredeljena v višini 846.076,54 EUR. Po navedeni določbi ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločalo meritorno, v zadevah v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR. To določbo je tako mogoče uporabiti samo v primerih, ko se izpodbija upravni akt oziroma pravnomočna sodba, s katero je sodišče odločilo meritorno in je pravica ali obveznost stranke, ki je predmet odločanja, izražena v denarni vrednosti. V tem primeru je predmet postopka pravilnosti in zakonitosti sklepa o zavrnitvi predloga za obnovo postopka, pri čemer pa v izpodbijanem sklepu pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti. Sodišče prve stopnje pa v tem primeru tudi ni odločilo meritorno. Revidenta sicer navajata, da je bila vrednost spornega predmeta opredeljena v višini 846.076,54 EUR, vendar te svoje navedbe ne utemeljita in ne pojasnita. Iz podatkov spisa je vrhovno sodišče lahko ugotovilo le, da sta revidenta to vrednost navedla tudi v tožbi in sicer kot vrednost spornega predmeta (pcto. 846.076,54 EUR). Tako označena vrednost spornega predmeta v tožbi, pa po presoji vrhovnega sodišča ne more zadostiti vrednostnemu pogoju za dovolitev revizije, kot ga določa 1. točka 2. odstavka 83. člena ZUS-1. Glede na to, da revidenta nista izkazala zatrjevanega pogoja za dovolitev revizije iz 1. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1, pogojev za dovolitev revizije iz 2. in 3. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1 pa ne zatrjujeta in ne izkazujeta, je vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. Glede na to stroške revizijskega postopka trpita revidenta sama.