Jedro

Sicer pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da upoštevanje otrokovega mnenja ne pomeni, da v družinskih postopkih odločajo otroci (niti ni dopustno breme odločanja prenesti na pleča mld. otrok, kot si smiselno prizadeva predlagateljica v pritožbi). Odloča sodišče, pri čemer upošteva vse okoliščine primera, tudi otrokovo mnenje, nato pa glede na stopnjo ogroženosti otroka in upoštevajoč otrokove koristi, ki niso zgolj kratkoročne, ampak tudi dolgoročne, odloči o sprejemu ukrepa za varstvo koristi otroka.

Sodišče druge stopnje tudi ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče sledilo mnenju CSD, kot je razumno pojasnjeno v 6., 7. in 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, pritožbeno sodišče pa navedeno odločitev sprejema kot ustrezno in v skladu s tako načelom najmilejšega ukrepa iz 156. člena DZ kakor v skladu s pravilom, da če ogroženost ni več izražena v določeni intenziteti in je mogoče določiti širši obseg stikov, naj se ta širši obseg stikov tudi zagotovi (kar v obravnavani zadevi velja za mld. A. A. , ne pa za mld. B. B. ).

Glede stikov z mladoletnim B. B. pod nadzorom CSD nasprotni udeleženec graja odločitev sodišča, da ni določilo, da se pri stikih pod nadzorom vključi strokovna podpora v obliki psihoterapevta, kot je predlagano v uradnem zaznamku psihologinje CSD C. C. z dne 30. 9. 2025 (l. št. 568). Sodišče druge stopnje meni, da ta pritožbeni očitek sicer ni zanemarljiv in je lahko pravno upošteven, saj ga je podala psihologinja CSD, ki ima posebna strokovna znanja in ki je opažala, da so se pri stikih pod nadzorom pojavljale težave, da je mladoletni B. B. zavračal stike, ni želel sodelovati v razgovoru in jih tudi samovoljno predčasno zapustil.

Izrek

I.Pritožba nasprotnega udeleženca se zavrže v delu, v katerem si nasprotni udeleženec prizadeva, da se stiki pod nadzorom z mladoletnim B. B. izvajajo v prisotnosti psihoterapevta.

II.V preostalem se pritožba nasprotnega udeleženca zavrne, pritožba predlagateljice pa se v celoti zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III.Odločitev o pritožbenih stroških nasprotnega udeleženca se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o začasni odredbi razširilo stike med nasprotnim udeležencem in mladoletno A. A. , rojeno ..., tako, da je določilo, da od 14. 10. 2025 do pravnomočnega zaključka tega postopka potekajo vsak drugi vikend od petka po šoli, ko oče prevzame mladoletno A. A. v šoli po koncu šolskih obveznosti, do ponedeljka, ko jo pripelje v šolo; v tem tednu ima mladoletna A. A. stike z očetom tudi v torek po končanih šolskih obveznostih vse do srede zjutraj, ko jo oče pripelje v šolo, prvi tovrsten stik pa se prične izvajati 17. 9. 2025; v tednu, ko mladoletna A. A. nima vikend stika z očetom, ima stik z njim od torka po končanih šolskih obveznostih do četrtka zjutraj, ko jo oče pripelje v šolo; šolske počitnice po šolskem koledarju za leto 2025/2026 preživi mladoletna A. A. prvo polovico pri očetu, drugo polovico pri materi, pri čemer jo oče v sredo po končanem stiku do 10.00 dopoldan pripelje na materin dom; božično-novoletne praznike mladoletna A. A. preživi s staršema po dogovoru, če slednji ni mogoč, preživi mladoletna A. A. prvi del teh počitnic pri materi, pri očetu pa od 28. 12. 2025 do 2. 2. 2026, pri čemer oče na dan 28. 12. 2025 prevzame mladoletnoA. A. na materinem domu do 10.00 dopoldan, 2. 2. 2026 pa jo po končanem stiku vrne na materin dom do 19.00 (I. točka izreka). Sodišče prve stopnje je nadalje določilo stike med nasprotnim udeležencem in mladoletnim B. B. , rojenim ..., tako, da začasno od 14. 10. 2025 do 12. 3. 2026 potekajo pod nadzorom strokovnega delavca Centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD) ob sredah ob 13.00 v trajanju ene ure, pri čemer se tako določeni stiki lahko izvedejo tudi izven CSD, če strokovni delavec CSD presodi, da je to v največjo otrokovo korist (II. točka izreka). Za primer kršitve začasne odredbe je izreklo denarno kazen v višini "700,00 EUR (petsto evrov EUR 0/100)" (III. točka izreka), odločilo, da začasna odredba velja do drugačne odločitve sodišča oziroma do pravnomočnega zaključka tega postopka in da pritožba zoper to začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve (IV. točka izreka), v preostalem pa je predlog nasprotnega udeleženca za izdajo začasne odredbe z dne 10. 7. 2025, spremenjen 9. 9. 2025, zavrnilo (V. točka izreka).

2.Zoper citirani sklep vlagata pravočasni pritožbi oba udeleženca postopka.

3.Predlagateljica s pritožbo izpodbija I., II. in IV. točko izreka izpodbijanega sklepa. Pritožbenemu sodišču predlaga, da uveljavi izvajanje sklepa z dne 9. 5. 2025 tudi z izrekom denarnih kazni, da izpodbijani sklep v izpodbijanem delu razveljavi in spremeni tako, da se stiki med mladoletno A. A. in očetom izvajajo vsak drugi vikend od petka do nedelje in v tednu, ko ni vikend stika od torka do četrtka zjutraj, v času božično novoletnih praznikov pa naj se delijo dnevi na polovico enako kot med ostalimi počitnicami in se določno opredeli veljavnost sklepa. Graja, da je sodišče prve stopnje določilo božično novoletne praznike za leto 2024. Povzema dogajanje tekom postopka, pri čemer problematizira neizrek denarne kazni po sklepu o začasni odredbi z dne 9. 5. 2025 in meni, da bi jo sodišče moralo izreči nasprotnemu udeležencu (kar utemeljuje s tem, da je bila s sklepom o začasni odredbi z dne 9. 5. 2025 določena obvezna družinska terapija, nasprotni udeleženec pa jo je po določenem času prekinil). Meni, da sta si II. in IV. točka izreka v nasprotju glede trajanja stikov, saj je stik pod nadzorom, določen v II. točki izreka, omejen na devet mesecev in se ne more podaljšati, v IV. točki izreka pa je določeno daljše trajanje tega ukrepa. Problematizira tudi 4. alinejo I. točke izreka izpodbijanega sklepa, kjer so določeni stiki med božično novoletnimi prazniki, pri čemer izpostavlja, da ni določeno, da jih mladoletna A. A. preživi polovico pri vsakem od staršev, kot je izhajalo iz mnenja CSD. Pritožbenih stroškov ne priglaša.

4.Nasprotni udeleženec se v odgovoru na pritožbo predlagateljice zavzema, da jo sodišče zavrne kot neutemeljeno. Priglaša stroške.

5.Nasprotni udeleženec izpodbija napadeni sklep v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni, podredno, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Uveljavlja kršitev pravice do odločanja brez neposrednega nepotrebnega odlašanja, ker sodišče o njegovem predlogu ni odločilo že v mesecu juliju 2025. Problematizira posamezne izraze, npr. siljenje otrok v stike iz 5. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa. Navaja, da mladoletna A. A. pri njem ni ogrožena. Nadalje izpostavlja, da gre pri predlagateljici za zlorabo otrok in da predlagateljica izkorišča otrokovo izraženo voljo kot sredstvo za omejevanje stikov z drugim staršem, pri čemer ravna manipulativno in škodljivo ter poglablja konflikt med staršema in ter vliva na otrokovo čustveno stabilnost, pri čemer se sklicuje na izpoved strokovne delavke CSD K. K. na naroku 17. 7. 2025. Pritožba nadalje problematizira, da je odločitev o izvajanju stikov z mladoletno A. A. odstopa od predloga CSD z dne 30. 9. 2025 naj stiki ob določijo v obsegu, kot so se izvajali v mesecu septembru, poleg tega pa obseg stikov, kot ga predlaga CSD v poročilu z dne 30. 9. 2025, predstavlja zmanjšanje obsega stikov v primerjavi z dejanskim izvajanjem stikov v septembru, o čemer ni posebne obrazložitve v izpodbijanem sklepu. Izpostavlja, da sam nosi celotno logistično breme stikov in da je takšna obremenitev neenakopravna in neuravnotežena, saj mora vedno mladoletno A. A. prevzemati in vračati na materin naslov. Glede stikov z mladoletnim B. B. pod nadzorom CSD graja odločitev sodišča, da ni odločilo, da se pri stikih pod nadzorom vključi strokovna podpora v obliki psihoterapevta, kot je predlagano v uradnem zaznamku psihologinje CSD C. C. z dne 30. 9. 2025. Problematizira tudi tisti del izpodbijanega sklepa, v katerem je bil njegov predlog za izdajo začasne odredbe zavrnjen, zlasti 11. točko obrazložitve, glede katere očita sodišču prve stopnje protislovje med njegovo ugotovitvijo, ko najprej zatrdi, da je določena ureditev za otroka preobremenjujoča, nato takšno preobremenjujočo ureditev stikov vendarle določi. Nasprotni udeleženec graja tudi druge pomanjkljivosti sklepa (napačno zapisano ime otroka D. D. namesto A. A. , napačno navedene priimek družinskih članov G. G. namesto H. H. , neujemanje številčnih in besednih zapisov v izreku (700,00 EUR s številko in petsto evrov z besedo), nedosleden zapis imena klinične psihologinje I. I. ali J. J. in nelogična oznaka s strani sklepa 8/5). Izpostavlja, da je sodišče prve stopnje v dokaznem sklepu izpustilo, da je v dokaznem postopku zaslišalo tudi strokovno delavko CSD K. K. , in sicer na naroku 17. 7. 2025. Problematizira tudi, da sodišče ni povzelo vseh predlogov očeta, ki so se nanašali na ureditev podrobnosti glede izvajanja stikov, dolžnosti staršev in posledic morebitnih kršitev (npr. dolžnost obveščanja o odpovedi stika, predlog nadomestnega termina, obveznost materine priprave otroka na stik, postopanje ob začetku in zaključku stika) teh predlogov pa ni vključilo niti v izrek, in jih ni vsebinsko obravnavalo. Izpostavlja razloge za izločitev sodnice, kateri je bil prvotno dodeljen spis, in zatrjuje pristranskost strokovnih delavk CSD. Priglaša stroške.

6.Predlagateljica ni odgovorila na pritožbo nasprotnega udeleženca.

7.Pritožba ni utemeljena.

8.Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).

9.Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo niti pritožbeno uveljavljanih niti uradno upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa pravilno uporabilo materialno pravo. Zato pritožbeno sodišče kot pravilne povzema razloge sodišča prve stopnje in v nadaljevanju zgolj še odgovarja na pritožbene navedbe.

10.Pregled zadeve pokaže, da sta udeleženca postopka zakonca in starša mladoletnih otrok B. B. , starega 13 let, in A. A., stare 9 let. Med njima je v teku postopek za razvezo zakonske zveze, dodelitev otrok v varstvo in vzgojo ter določitev stikov in preživnine. Tekom postopka je sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti izdalo ukrep trajnega značaja in udeležencema omejilo starševsko skrb nad mladoletnima otrokoma ter določilo nadzor nad izvajanjem starševske skrbi s strani CSD (prvostopenjski sklep III N 627/2024 z dne 9. 5. 2025, ki je bil potrjen s sklepom Višjega sodišča v Mariboru III Cp 533/2025 z dne 8. 7. 2025). S sklepom o začasni odredbi z dne 12. 6. 2025 (zoper katerega udeleženca nista vložila pravnega sredstva, ker sta se odpovedala izdelavi pisnega odpravka sklepa in ugovoru zoper sklep) je sodišče prve stopnje za oba mld. otroka določilo stike pod nadzorom CSD v trajanju ene ure, po presoji strokovne sodelavke CSD tudi izven prostorov CSD, in sicer za obdobje do 31. 10. 2025. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o začasni odredbi (z dne 14. 10. 2025) stike mld. A. A. z nasprotnim udeležencem (očetom) razširilo, stike z mld. B. B. pa določilo enako kot v začasni odredbi z dne 12. 6. 2025, in sicer pod nadzorom CSD v trajanju ene ure. Pri tem je navedlo pravilno pravno podlago za izdajo nove začasne odredbe, in sicer 161. člen DZ, v skladu s katerim je treba začasno odredbo izdati v primeru, če je otrokova ogroženost izkazana s stopnjo verjetnosti (4. točka obrazložitve), te zakonske določbe pa je tudi pravilno uporabilo glede na ugotovljeno dejansko stanje.

O pritožbi predlagateljice

11.Predlagateljica v pritožbi graja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom (z dne 14. 10. 2025) določilo božično-novoletne praznike za leto 2024. To ne drži, saj je prvostopenjsko sodišče določilo božično-novoletne praznike na prehodu iz leta 2025 na leto 2026, kot izhaja iz 4. alineje I. točke izreka izpodbijanega sklepa.

12.Neutemeljene so predlagateljičine pritožbene navedbe, kjer povzema dogajanje tekom postopka, pri čemer problematizira neizrek denarne kazni po sklepu o začasni odredbi z dne 9. 5. 2025 in meni, da bi jo sodišče moralo izreči nasprotnemu udeležencu (kar utemeljuje s tem, da je bila s sklepom o začasni odredbi z dne 9. 5. 2025 določena obvezna družinska terapija, nasprotni udeleženec pa jo je po določenem času prekinil). Sodišče druge stopnje poudarja, da je bilo o pritožbi zoper sklep z dne 9. 5. 2025 že pravnomočno odločeno, kot pojasnjeno zgoraj, v obravnavani zadevi pa sodišče obravnava pritožbo zoper sklep o začasni odredbi z dne 14. 10. 2025, poleg tega pa je za izrek in izvršitev denarne kazni je pristojno sodišče prve stopnje. Zato so tosmerne pritožbene navedbe pri odločanju o pritožbi zoper izpodbijani sklep pravno neupoštevne.

Predlagateljica v pritožbi navaja, da je bila volja otrok spregledana, zaradi česar prihaja do odklonilnega vedenja otrok na stikih. Pritožbeno sodišče po eni strani pojasnjuje, da v postopku izdaje začasne odredbe mnenja mld. otroka sodišču ni treba pridobiti (158. člen Družinskega zakonika - DZ). Po drugi strani pa iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da volja mld. otrok ne bi bila upoštevana. Ravno nasprotno. Sodišče prve stopnje je glede mld. A. A. v 7. točki obrazložitve razumno pojasnilo, zakaj je razširilo obseg izvajanja stikov med nasprotnim udeležencem in mladoletno A. A. , četudi deklica izraža določen odpor do izvajanje stikov, in sicer je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na mnenja in poročila CSD, ki temeljijo na trimesečni obravnavi družine in spremljanju izvajanja stikov, pri čemer se je sklicevalo zlasti na poročilo CSD z dne 30. 9. 2025, iz navedenega poročila pa je razvidno, da je bila okoliščina, da mld. A. A. v določeni meri izraža odpor do stikov, ustrezno upoštevana in ocenjena glede na vse okoliščine primera in dekličine dolgoročne koristi. Sodišče prve stopnje je tudi v 8. točki obrazložitve ustrezno vzelo v ozir, da mld. B. B. kaže odpor do stikov, vendar je razumno pojasnilo, zakaj je smiselno nadaljevati s stiki pod nadzorom. Sicer pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da upoštevanje otrokovega mnenja ne pomeni, da v družinskih postopkih odločajo otroci (niti ni dopustno breme odločanja prenesti na pleča mld. otrok, kot si smiselno prizadeva predlagateljica v pritožbi). Odloča sodišče, pri čemer upošteva vse okoliščine primera, tudi otrokovo mnenje, nato pa glede na stopnjo ogroženosti otroka in upoštevajoč otrokove koristi, ki niso zgolj kratkoročne, ampak tudi dolgoročne, odloči o sprejemu ukrepa za varstvo koristi otroka. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje vse to ustrezno upoštevalo in obseg stikov določilo tako, da je sledilo mnenju CSD, ki ima v skladu s 108. členom ZNP -1 značilnost strokovnega mnenja.

Predlagateljica v pritožbi nadalje navaja, da sta si II. in IV. točka izreka v nasprotju glede trajanja stikov, saj je stik pod nadzorom omejen na 9 mesecev in ga ni mogoče niti podaljšati niti izreči ponovno, v IV. točki izreka pa je določeno, da traja začasna odredba do drugačne odločitve sodišča ali do pravnomočnega zaključka postopka. Pritožbeno sodišče temu ne pritrjuje. Kajti prvi sklep o začasni odredbi, s katerim so bili določeni stiki pod nadzorom, je bil izdan 12. 6. 2025, naveden ukrep lahko traja največ 9 mesecev (drugi odstavek 163. člena DZ), 9-mesečni rok pa se izteče 12. 3. 2026, kar je ravno datum, ko se izteče začasna odredba iz II. točke izreka izpodbijanega sklepa, kar pomeni, da je sodišče prve stopnje 9-mesečni rok iz drugega odstavka 163. člena DZ v celoti upoštevalo. Vsebina IV. točke izreka izpodbijanega sklepa pa vsebini II. točke izpodbijanega sklepa nikakor ne nasprotuje ali kakorkoli posega vanjo, kot zmotno meni pritožba, temveč jo dopolnjuje, saj bo ukrep iz II. točke izreka, če ne bo že prej prenehal pod pogoji iz IV. točke izreka, prenehal najpozneje 12. 3. 2026, kot je določeno v II. točki izreka.

Pritožba nadalje problematizira 4. alinejo I. točke izreka izpodbijanega sklepa, kjer so določeni stiki med božično-novoletnimi prazniki, pri čemer izpostavlja, da ni določeno, da jih mladoletna A. A. preživi polovico pri vsakem od staršev, kot je izhajalo iz mnenja CSD, zaradi česar mladoletna A. A. pri materi preživi zgolj tri dni v času božično novoletnih praznikov (od 25. do 28. 12. 2025), pri očetu pa šest dni (od 28. 12. 2025 do 2. 2. 2026). To ne drži. Kajti božično- novoletni prazniki so na prehodu iz leta 2025 v leto 2026 trajali od srede 25. 12. 2025 do nedelje 4. 1. 2026, kar pomeni, da je mladoletna A. A. pri materi pet dni (od 25. do 28. 12. 2025 do 10.00 ure ter od 3. do 4. 1. 2026), pri očetu pa šest dni (od 28. 12. 2025 od 10.00 ure do 2. 2. 2026 do 19. ure), kar je glede na število dni med božično-novoletnimi prazniki (11) približno polovica časa, ki ga mld. A. A. preživi pri vsakem od staršev.

Sodišče druge stopnje tudi ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče sledilo mnenju CSD, kot je razumno pojasnjeno v 6., 7. in 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, pritožbeno sodišče pa navedeno odločitev sprejema kot ustrezno in v skladu s tako načelom najmilejšega ukrepa iz 156. člena DZ kakor v skladu s pravilom, da če ogroženost ni več izražena v določeni intenziteti in je mogoče določiti širši obseg stikov, naj se ta širši obseg stikov tudi zagotovi (kar v obravnavani zadevi velja za mld. A. A. , ne pa za mld. B. B. ). Glede na navedeno je neutemeljeno predlagateljičino pritožbeno zavzemanje za razveljavitev ali spremembo izpodbijanega sklepa.

Na podlagi navedenega je za zaključiti, da je predlagateljičina pritožba, s katero izpodbija I., II. in IV. točko izreka izpodbijanega sklepa, v celoti neutemeljena.

O pritožbi nasprotnega udeleženca

Nasprotni udeleženec v pritožbi uveljavlja kršitev pravice do odločanja brez neposrednega nepotrebnega odlašanja, ker je bilo o njegovem predlogu za izdajo začasne odredbe z dne 10. 7. 2025 odločeno šele 14. 10. 2025. Pritožbeno sodišče na to odgovarja, da se ta pravica uveljavlja v postopku po Zakonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO), ne pa v postopku o izdaji začasne odredbe o stikih, za kar gre v obravnavani zadevi.

Nasprotni udeleženec nadalje problematizira 5. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa in navaja, da mladoletna A. A. pri njem ni ogrožena in da je uporaba besedne zveze "siljenje otroka v stike" neprimerna in brez podlage. Sodišče druge stopnje na to odgovarja, da je sodišče prve stopnje je v 5. točki obrazložitve jasno razložilo, da je začasno odredbo z dne 12. 6. 2025 o stikih pod nadzorom izdalo, da bi se stiki do 31. 10. 2025 sploh izvajali in se po pozneje razširili na stike brez nadzora, čemur nasprotni udeleženec v pritožbi pravzaprav pritrjuje. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da obrazložitve v 5. točki izpodbijanega sklepa ni razumeti v smislu, da oče mladoletno A. A. ogroža, temveč v smislu, kot izpostavlja sam nasprotni udeleženec v pritožbi, da je bila mld. A. A. ogrožena v juniju 2025, ko stikov sploh ni bilo, zaradi česar je bila takrat izdana začasna odredba o stikih pod nadzorom, da se stiki sploh vzpostavijo in da se prepreči odtujevanje otrok s strani matere, izpodbijana začasna odredba (z dne 14. 10. 2025), v skladu s katero so se stiki z mladoletno A. A. razširili, pa je pravzaprav, čeprav sodišče prve stopnje tega ne zapiše izrecno, udejanjanje načela najmilejšega ukrepa iz 156. člena DZ, v skladu s katerim se izreče ukrep, ki najmanj poseže v starševsko skrb, obenem pa je odraz tega načela tudi pravilo, da čim se spremenijo okoliščine, zaradi česar strožji ukrep ni več potreben, je nemudoma treba v skladu z načelom najmilejšega ukrepa izreči milejši ukrep, kar je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom tudi ustrezno storilo in stike z mld. A. A. razširilo

Sodišče prve stopnje je v 7. točki obrazložitve podalo povsem jasne in sprejemljive razloge, zakaj je potrebno stike mladoletne A. A. z očetom razširiti, in sicer zlasti zato, da se prepreči njena ogroženost otroka, do katere bi lahko prišlo bodisi zaradi premajhnega obsega stikov z očetom in da se tudi prepreči njena morebitna ogroženost, če bi se stiki prehitro razširili na obseg, ki ga mladoletna A. A. ne bi sprejela in bi razvila odpor do stikov. Do tega zaključka je razumno prišlo na podlagi pisnih strokovnih mnenj CSD, poročil strokovnih delavk in psihologinje CSD ter zaslišanj strokovnih delavk CSD, ki sta podali strokovno mnenje in svoja opažanja o večmesečnih izvajanjih stikov pod nadzorom.

Pritožba nadalje problematizira, da prvostopenjska odločitev o izvajanju stikov z mladoletno A. A. odstopa od predloga CSD z dne 30. 9. 2025, ki je zapisal, naj se stiki določijo v obsegu, kot so se izvajali v mesecu septembru 2025, poleg tega pa obseg stikov, kot ga predlaga CSD v poročilu z dne 30. 9. 2025 predstavlja zmanjšanje obsega stikov v primerjavi z dejanskim izvajanjem stikov v mesecu septembru, o čemer ni posebne obrazložitve v izpodbijanem sklepu. To ne drži. Iz poročila CSD z dne 30. 9. 2025 (l. št. 557 in nadaljnje) je razvidno, kako so dejansko potekali stiki v mesecu septembru, nato pa je na naslednji strani poročila podan predlog za izvajanje stikov v bodoče, sodišče prve stopnje pa je temu predlogu CSD sledilo, kot povsem razumljivo izhaja iz 7. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, kjer je tudi pojasnjeno, zakaj se je sodišče odločilo ravno za takšen obseg stikov. Razlogi prvostopenjskega sodišča so povsem razumljivi, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da je v tem delu sklep sodišča nerazumljiv, notranje protisloven in ne omogoča učinkovitega preizkusa. Kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni torej podana.

Neutemeljena je pritožbena navedba, da obrazložitev sodišča, da bi prehitro širjenje obsega stikov povzročilo odpor A. A. do očeta, ne temelji na strokovni podlagi in ni podprta s konkretnimi dokazi, temveč gre za hipotetično in nelogično ter strokovno nevzdržno domnevo. To ne drži, saj je v 6. in 7. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa jasno razloženo, da ta dejanska ugotovitev temelji na pisnih mnenjih in poročilih CSD ter izpovedbah strokovnih delavk in psihologinje CSD, kakor tudi na zaslišanju terapevtke M. M., ki je izvajala družinsko terapijo za udeleženca postopka in njuna otroka.

Pritožba nadalje izpostavlja predlagateljičino zlorabo mld. otrok, ker predlagateljica izkorišča otrokovo izraženo voljo kot sredstvo za omejevanje stikov z drugim staršem, ravna manipulativno in škodljivo ter po poglablja konflikt med staršema in otrokovo čustveno stabilnost, pri čemer se sklicuje na izpoved strokovne delavke CSD K. K.na naroku 17. 7. 2025. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da bodo ta vprašanja stvar presoje v postopku o glavni stvari, kjer se bo odločalo o zaupanju v varstvo in vzgojo, stikih in preživnini, v tej fazi postopka pa za izdajo začasne odredbe zadošča ugotovitev, da je mld. otrok ogrožen, ti razlogi pa so razumno pojasnjeni v 5. do 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa (glede obeh mld. otrok).

Nasprotni udeleženec v pritožbi tudi poudarja, da sam nosi celotno logistično breme stikov in da je takšna obremenitev neenakopravna in neuravnotežena, saj mora vedno mladoletno A. A. prevzemati in vračati na materin naslov, pri čemer pa ne konkretizira, kolikšno je to breme (kolikšno je to od oddaljenost materinega naslova). Gre torej za pavšalne navedbe, na katere sodišče druge stopnje ne odgovarja.

Glede stikov z mladoletnim B. B. pod nadzorom CSD nasprotni udeleženec graja odločitev sodišča, da ni določilo, da se pri stikih pod nadzorom vključi strokovna podpora v obliki psihoterapevta, kot je predlagano v uradnem zaznamku psihologinje CSD C. C. z dne 30. 9. 2025 (l. št. 568). Sodišče druge stopnje meni, da ta pritožbeni očitek sicer ni zanemarljiv in je lahko pravno upošteven, saj ga je podala psihologinja CSD, ki ima posebna strokovna znanja in ki je opažala, da so se pri stikih pod nadzorom pojavljale težave, da je mladoletni B. B. zavračal stike, ni želel sodelovati v razgovoru in jih tudi samovoljno predčasno zapustil. Vendar je prvostopenjsko sodišče stike z mld. B. B. določilo zgolj do 12. 3. 2026, sodišče druge stopnje pa je spis prejelo šele 6. 3. 2026, pritožbeno sejo pa je opravilo 14. 4. 2026, torej po izteku roka, do katerega je veljal ukrep stikov pod nadzorom z mladoletnim B. B. . Zato v tem delu nasprotni udeleženec nima več pravnega interesa za odločitev o pritožbi in je v tem delu njegova pritožba nedovoljena.

Nasprotni udeleženec problematizira kot nelogičen tisti del izpodbijanega sklepa, v katerem je bil njegov predlog za izdajo začasne odredbe zavrnjen, zlasti točko 11. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa, glede katere očita sodišču prve stopnje protislovje med njegovo ugotovitvijo, ko najprej zatrdi, da je določena ureditev za otroka preobremenjujoča, nato pa jo vseeno potrdi. Sodišče druge stopnje pritožbeno zatrjevanega neskladja ali nelogičnosti ne vidi. Sodišče prve stopnje je v 11. točki obrazložitve povsem razumljivo pojasnilo, da ni povsem sledilo mnenju CSD, temveč je določilo stike v podobnem obsegu, kot je predlagal CSD, ker mladoletna A. A. vikend-stike, ki se začnejo v petek, zaključi v ponedeljek zjutraj, zato je določilo, da se stik v tistem tednu, ko so vikend stiki, začne v torek popoldan in se konča v sredo zjutraj, kot je omenjal CSD, pri čemer je tudi pojasnilo, zakaj razširitev stikov za mld. A. A. ne bo preveč obremenjujoča. Obrazložitev sodišča prve stopnje torej ni protislovna, temveč je povsem razumljiva. Pritožbena zatrjevanja kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP torej ni podana.

Nasprotni udeleženec nadalje graja, da je sodišče prve stopnje v dokaznem sklepu izpustilo, da je v dokaznem postopku zaslišala tudi strokovno delavko CSD K. K. , in sicer na naroku 17. 7. 2025. Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da sodišče v postopkih za izdajo začasnih odredb odloča s stopnjo verjetnosti, zato mu ni treba izvesti vseh predlaganih dokazov oziroma zadošča, da svojo odločitev opre zgolj na tiste dokaze, ki mu omogočajo razumno in hitro odločitev za sprejem začasne odredbe, s katero se prepreči ogroženost otroka, kar je v obravnavani zadevi sodišče druge stopnje tudi storilo. Pritožba pa tudi ne pojasni, kako je opustitev navedbe v dokaznem sklepu, da je bila zaslišana tudi K. K. , vplivala na pravilnost ali zakonitost izpodbijanega sklepa, zato relativna bistvena kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. čelna ZPP ni podana.

Pritožba problematizira tudi, da sodišče ni povzelo vseh predlogov očeta, ki so se nanašali na ureditev podrobnosti glede izvajanja stikov, dolžnosti staršev in posledic morebitnih kršitev (npr. dolžnost obveščanja o odpovedi stika, predlog nadomestnega termina, obveznost materine priprave otroka na stik, postopanje ob začetku in zaključku stika) teh predlogov pa ni vključilo niti v izrek, in jih ni vsebinsko obravnavalo. Sodišče druge stopnje stopnje pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je v presežku zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca (V. točka izreka), odločilo tudi o teh zahtevah nasprotnega udeleženca. Tudi sicer ni treba v sklepu o začasni odredbi o stikih urediti vseh podrobnosti izvajanja stikov, temveč je treba z začasno odredbo odrediti zgolj ukrep, s katero se prepreči ogroženost mld. otrok, kar je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi ustrezno storilo. Dolžnost starša, pri katerem so mld. otroci, da mld. otroke pripravi na stik, pa ima svoj temelj že v samem (v drugem odstavku 142. člena DZ) in v ustaljeni sodni praksi

in tega starša (v obravnavani zadevi mater) zavezuje ne glede na to, ali je zapisana v sklepu ali ne. To pomeni, da mora mati (predlagateljica) opustiti vse, kar otežuje ali onemogoča stike, mora si prizadevati za ustrezen odnos obeh mld. otrok do stikov z očetom (nasprotnim udeležencem) in oba mld. otroka ustrezno pripraviti na stik. Nasprotno ravnanje je protipravno

in lahko ima tudi resne kazenskopravne in civilnopravne posledice.

Nasprotni udeleženec graja tudi druge pomanjkljivosti izpodbijanega sklepa (napačno zapisano ime otroka D. D. namesto A. A. , napačno navedene priimek družinskih članov G. G. namesto H. H. , neujemanje številčnih in besednih zapisov v izreku (700,00 EUR s številko in petsto evrov), nedosleden zapis imena klinične psihologinje I. I. ali J. J. in nelogična oznaka s strani sklepa 8/5). Pri tem gre po vsebini dejansko za predlog za popravo sklepa, kar je v pristojnosti sodišča prve stopnje (328. v zvezi s 366. členom člen ZPP), zato sodišče druge stopnje na navedene očitke ne odgovarja.

Nasprotni udeleženec izpostavlja tudi razloge za izločitev sodnice, kateri je bil spis prvotno dodeljen, in pristranskost strokovnih delavk CSD. Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da o zahtevi za izločitev sodnice ne odloča pritožbeno sodišče, temveč predsednik prvostopenjskega sodišča (73. člen ZPP), zato te pritožbene navedbe niso pravno upoštevne. Navedbe o pristranskosti delavk CSD pa so pavšalne, zato pritožbeno sodišče nanje ne odgovarja.

Odločitev sodišča druge stopnje

Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbo nasprotnega udeleženca kot nedovoljeno zavrglo v delu, v katerem si prizadeva, da se stiki pod nadzorom z mladoletnim B. B. izvajajo v prisotnosti psihoterapevta (prvi in četrti odstavek 343. člena v zvezi z 352. in 366. členom ZPP). V preostalem je pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo, pritožbo predlagateljice pa v celoti zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

O pritožbenih stroških v zvezi z začasno odredbo, ki jih je priglasil nasprotni udeleženec, v tej fazi postopka ni mogoče odločati, zato je odločitev o njih pridržana za končno odločbo. Sodišče prve stopnje bo o njih odločilo po kriteriju iz 101. člena ZNP-1,

ki ga je mogoče celovito upoštevati samo ob sprejemu končne odločitve, ne pa glede na uspeh, pomen za stranke in procesno ravnanje strank ob posameznem procesnem dejanju (šesti odstavek 163. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Predlagateljica pritožbenih stroškov ni priglasila, zato je odločitev o njih odpadla.

-------------------------------

1Gre za očitno pisno pomoto sodišča prve stopnje, saj se mld. A. A. piše "G. G.", ne pa "H. H.", kot je zapisalo sodišče prve stopnje. V skladu s 328. v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je za odpravo pisnih napak pristojno sodišče prve stopnje.

2Gre za očitno pisno pomoto sodišča prve stopnje; verjetno je mišljeno "17. 10." glede na to, da je bil izpodbijani sklep izdan 14. 10. 2025, ne pa "17. 9.", kot je zapisalo sodišče prve stopnje. V skladu s 328. v zvezi s 366. členom ZPP je za odpravo pisnih napak pristojno sodišče prve stopnje.

3Gre za očitno pisno pomoto sodišča prve stopnje, saj se mld. B. B. piše "G. G.", ne pa "H. H.", kot je zapisalo sodišče prve stopnje. V skladu s 328. v zvezi s 366. členom ZPP je za odpravo pisnih napak pristojno sodišče prve stopnje.

4Sodišče druge stopnje ugotavlja, da iz 9. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je denarna kazen dejansko izrečena v višini 700,00 EUR, ne pa v višini "petsto evrov 0/100", zato bo treba v tem delu prvostopenjski sklep popraviti in v izreku namesto "700,00 EUR (petsto evrov 0/100)" zapisati "700,00 EUR (sedemsto evrov 0/100)". Kot rečeno, je za popravo sklepa pristojno sodišče prve stopnje (328. v zvezi s 366. členom ZPP).

5Pojem otrokove koristi namreč ne zajema le koristi osebe do dopolnjenega osemnajstega leta starosti (kratkoročna korist), temveč tudi korist osebe, ki se bo pokazala v njeni odrasli dobi (dolgoročna korist). Glej VSRS sklep II Ips 706/2009 z dne 03.12.2009, VSL sodba IV Cp 2893/2017) z dne 25. 1. 2018, VSM sklep III Cp 459/2024 z dne 12. 6. 2024.

6Nasprotni udeleženec temu v pritožbi sploh ne oporeka, saj pojasnjuje, da je junija 2025 predlagal izdajo začasne odredbe za stike pod nadzorom, ki mu je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 12. 6. 2025 ugodilo, iz razloga, da bi se stiki z otrokoma sploh vzpostavili oziroma da bi se onemogočilo materino sistematično preprečevanje stikov, zato je bil tak ukrep nujen za ohranitev stika med očetom in mladoletno A. A. .

7Razlogi prvostopenjskega sodišča so bili naslednji: sodišče je sledilo mnenju CSD, ki je družino spremljal tri mesece in tudi spremljal izvajanje stikov, pri tem pa podal strokovno mnenje oziroma predlog, kako naj stiki potekajo v bodoče, da se prepreči ogroženost mladoletne A. A. , do katere bi lahko prišlo, bodisi če bi imela stike v premalem obsegu z očetom, bodisi , če bi se stiki prehitro razširili na obseg, ki ga mld. A. A. ne bi sprejela.

8V tej zvezi psihologinjaC. C. v uradnem zaznamku izraža nemoč CSD in potrebo po do vključitvi dodatnega strokovnjaka - psihoterapevta.

9Vsled večih predlogov za izločitev razpravljajoče sodnice in predloga za delegacijo pristojnosti na drugo sodišče in predloga za izločitev strokovnih delavk CSD.

10Odločitev sodišča prve stopnje je torej v pretežnem delu skladna z mnenjem CSD oziroma z njegovim predlogom z dne 30. 9. 2025 (l. št. 558), manjša odstopanja pa povsem razumljivo razložena.

11Odločba USRS Up-1630/22 z dne 28. 9. 2023, VSL sklep IV Cp 1780/2021 z dne 17. 11. 2021, VSL sklep IV Cp 905/2021 z dne 14. 7. 2021, VSM sklep III Cp 637/2023 z dne 24.08.2023.

12Npr. VSRS sklep II Ips 56/2022 z dne 19. 4. 2023.

13Na kar bi npr. bilo mogoče sklepati na podlagi materinih zatrjevanj, da "se je tudi s kaznijo ne bo dalo ustrašiti", kot je razvidno iz poročila CSD z dne 30. 9. 2025 (l.št. 557).

14V skladu z navedeno določbo sodišče o stroških postopka za varstvo koristi otroka odloči po prostem preudarku.