Jedro

Po ugotovitvah sodišča so bila tožniku zagotovljena ustrezna zaščitna sredstva, v primeru slabih vremenskih razmer pa se je imel možnost zateči v enega od dveh kontejnerjev na parkirišču. Ob takih dejanskih ugotovitvah ni nobenega utemeljenega razloga za tožnikovo neprekinjeno odsotnost z dela.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepov tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja tožnika zaradi neupravičene odsotnosti z dela ter posledično tudi reintegracijski in denarne zahtevke. Ugotovilo je, da je tožnik od septembra 2001 dalje opravljal delo čistilca (avtobusov) in da od 13.11.2001 dalje na delo ni več prihajal. Kot razlog je navajal, da v dežju in burji brez zaščitne opreme ni več mogel delati, o čemer je toženo stranko obvestil z dopisom z dne 14.11.2001. Po ugotovitvah sodišča je tožnik delo sicer opravljal na odprtem parkirišču, vendar mu je bila zagotovljena potrebna in predpisana zaščitna oprema, v primeru slabega vremena (ko svojega dela ni mogel opravljati) pa se je lahko zatekel v pokrit prostor.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. Predvsem se je strinjalo s stališčem, da pravica odkloniti delo zaradi nevarnosti za življenje in zdravje, na podlagi drugega odstavka 33. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu, ne daje delavcu pravice do odsotnosti z dela.

Zoper pravnomočno drugostopno sodbo je tožnik vložil revizijo "iz vseh razlogov po ZPP", smiselno torej očitno iz vseh revizijskih razlogov. Navaja, da sodba ni pravilna in da sodišče izvedenih dokazov ni pravilno ocenilo, nekaterih pa sploh ni ocenilo in so zato razlogi sodbe nerazumljivi in v nasprotju sami s seboj in z dejstvi, ki izhajajo iz dokaznega gradiva, poleg tega pa je tudi napak uporabilo materialno pravo. V ostalem pa tožnik ponavlja svoje videnje dejanskega stanja in obrazlaga v čem je tožena stranka napak, sam pa pravilno ravnal v skladu z zahtevami Zakona o varnosti in zdravju pri delu.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila in predlaga zavrnitev revizije kot neutemeljene.

Revizija ni utemeljena.

Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava. Pri materialnopravni presoji izpodbijane sodbe je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje. Po izrecni določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Zato ni mogoče upoštevati tistih navedb v reviziji, ki se nanašajo na nestrinjanje tožnika z izvedenimi dokazi in dokazno oceno sodišča. Nestrinjanje z dokazno oceno in odločitvijo sodišča tudi ne pomeni, da je sodba formalno pomanjkljiva. Izpodbijana sodba ima razloge o vseh odločilnih dejstvih in jo je mogoče preizkusiti, navedbe o odločilnih dejstvih pa tudi niso v nasprotju z listinami v spisu. Ali je odločitev sodišča tudi pravilna in zakonita, sodi v okvir presoje pravilne uporabe materialnega prava, na kar pazi sodišče tudi po uradni dolžnosti.

Revizijsko sodišče se sicer strinja s stališčem obeh nižjih sodišč, da je razlika med pravico do odklonitve dela v primeru neposredne nevarnosti za življenje in zdravje delavca in pravico do odsotnosti z dela. Vendar je pri tem treba upoštevati, da se ti dve pravici lahko tudi prekrivata. Ali povedano drugače: v določenih primerih se odklonitev dela lahko izvede tudi ali celo samo z dejansko odsotnostjo z dela - delovnega mesta. Tožnik je pravzaprav zatrjeval ravno to. Ker je bilo njegovo delovno mesto na odprtem parkirišču, bi opravljanje dela v neprimernih vremenskih razmerah in/ali brez ustrezne zaščitne opreme, lahko pomenila nevarnost za njegovo zdravje, čemur naj bi se lahko izognil le z odsotnostjo z dela.

Vendar tožnik pri tem prezre bistveno okoliščino (dejstvo). Delo bi morda lahko odklonil (tako, da bi ostal doma) le v primeru dejanskega obstoja neustreznih delovnih pogojev in le toliko časa, kolikor so taki pogoji dejansko trajali. Po ugotovitvah sodišča so bila tožniku zagotovljena ustrezna zaščitna sredstva, v primeru slabih vremenskih razmer pa se je imel možnost zateči v enega od dveh kontejnerjev na parkirišču. Ob takih dejanskih ugotovitvah - na katere je revizijsko sodišče vezano - ni nobenega utemeljenega razloga za tožnikovo neprekinjeno odsotnost z dela od 13.11.2001 do 3.12.2001, to je do dne, ko je tožena stranka sprejela sklep o prenehanju delovnega razmerja. Tožnik niti ni zatrjeval, da bi ves ta čas padal dež ali pihala taka burja, da bi opravljanje dela v takih vremenskih razmerah lahko predstavljalo nevarnost za njegovo zdravje, pa tudi ne, zakaj ob vremensko ugodnih razmerah na delo ni prišel. Ker glede na navedeno zatrjevane kršitve določb pravdnega postopka niso podane, izpodbijana sodba pa je tudi po presoji revizijskega sodišča materialno pravno pravilna, je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).