Jedro

Neupoštevanje zahteve stranke po neposrednem zaslišanju priče, ki je podala pisno izjavo, predstavlja kvečjemu relativno procesno kršitev, ki v sporih majhne vrednosti ni upoštevan pritožbeni razlog.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vzdržalo v veljavi sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 204458/2011 z dne 22.12.2011, s katerim je bilo toženki naloženo plačilo glavnice v znesku 691,32 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in izvršilnimi stroški. Toženki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki plačati pravdne stroške v znesku 135,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov prvega odstavka 338. člena ZPP in predlaga, da jo pritožbeno sodišče razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek. Navaja, da je tožeča stranka zahtevek oprla na izjavo ključne priče R. S. , da živi v 40 % stanovanja. Omenjeno je tožeča stranka predlagala za ključno pričo, ki pa se glavne obravnave brez dokazov o opravičeni odsotnosti ni udeležila in je poslala le pisno pojasnilo. Tožeča stranka ga je pripoznala kot pričanje, sodišče pa mu je kljub nasprotovanju toženke sledilo. V njem navedb tožeče stranke ni potrdila. Očita, da je sodišče toženki naložilo plačilo pripadajočih stroškov h glavnici, čeprav jih le-ta ni zahtevala. Napačno je odločilo tudi glede plačila zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti posameznih računov do plačila. Spregledalo je, da tožeča stranka tega v svojem zahtevku ni zahtevala in da pri vsakem neplačanem računu sprotno obračunava zamudne obresti. Če bi ta določba iz sodbe ostala v veljavi, bi tožeča stranka dobila dvakrat plačane obresti, kar ni skladno z zakonom. Sodišče je prezrlo tudi pričanje toženke in je v celoti sledilo le navedbam tožeče stranke.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev ter priglasila stroške.

4 .V sporu majhne vrednosti, kot je predmetni, se sme sodba izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (458. člen ZPP). Zmotna ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, kar kot pritožbeni razlog navaja toženka, glede na omenjeno določbo ni pravnodopusten pritožbeni razlog.

5. Ni povsem jasno, na kaj meri pritožnica z navedbo, da je tožeča stranka „izrecno navajala navedbe R. S., da živi v 40 % stanovanja“. Če s tem izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženka solastnica do 60 % stanovanja in je tožnik upravičen do poplačila stroškov, ki so nastali v vtoževanem obdobju v predmetnem stanovanju v skladu s tem solastniškim deležem in da ni predložila dokumenta iz katerega bi bilo razvidno, da se je solastnica R. S. zavezala plačevati vse stroške (tudi v solastniškem deležu toženke), izpodbija dejansko stanje, kar ni dopustno.

6. Upoštevanje pisne izjave priče (pritožbene trditve, da sodišče ne bi smelo upoštevati pisnega pojasnila priče R. S.), je na podlagi 236. a člena ZPP v zvezi s 454. členom ZPP dopustno. Neupoštevanje zahteve toženke, po neposrednem zaslišanju priče, pa bi kvečjemu predstavljalo bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, ki pa ni pravno dopustni pritožbeni razlog v sporu majhne vrednosti. Sicer pa iz podatkov zapisnika glavne obravnave z dne 21.8.2012 ni razvidno, da bi toženka upoštevanju pisne izjave nasprotovala. V skladu s šestim odstavkom 236.a člena ZPP pa sodišče lahko namesto zaslišanja priče prebere njeno pisno izjavo, zaslišanje priče pa mora izvesti le, če tako zahteva katera od strank.

7. Protispisna je pritožničina trditev, da tožnica ni zahtevala plačila zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti posameznega računa do plačila (toženka s tem smiselno uveljavlja, da je prišlo do prekoračitve tožbenega zahtevka; tretji odstavek 350. člena ZPP). Že v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, na podlagi katerega je bil izdan sklep o izvršbi, ki ga je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo vzdržalo v celoti v veljavi, je tožnica od posameznih vtoževanih zneskov uveljavljala zakonske zamudne obresti. Niti višini glavnice niti obračunu obresti v postopku pred sodiščem prve stopnje ni obrazloženo ugovarjala (1), sicer pa je odločitev tudi glede obresti materialnopravno pravilna.

8. Tožnica je že v predlogu za izvršbo, pa tudi kasneje, ko se je po ugovoru toženke postopek nadaljeval v pravdnem postopku, zahtevala plačilo izvršilnih oziroma pravdnih stroškov, in so drugačne pritožničine trditve protispisne.

9. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker tudi niso podane po uradni dolžnosti upoštevne procesne in materialne kršitve (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče njeno pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Toženka pritožbenih stroškov ni priglasila, tožničin odgovor na pritožbo pa ni bistveno prispeval k odločitvi o pritožbi (155. člen ZPP), zato je pritožbeno sodišče odločilo, da tožnica krije sama svoje pritožbene stroške.

(1) Plačilu računov za kurjavo se je upirala s trditvijo, da je izstavljene račune za stroške ogrevanja zavračala in zahtevala, da kurjavo na njej lastnem 60 % deležu stanovanja, zaprejo.