Jedro

Ne glede na to, da je odvzem stikov eden hujših ukrepov po DZ, je v obravnavani zadevi treba upoštevati jasno izraženo voljo mld. A. A., da stikov z očetom ne želi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca (oče) zoper sklep o začasni odredbi z dne 24. 2. 2023 in predlog nasprotnega udeleženca za izdajo sklepa o začasni odredbi, s katero bi se spremenila začasna odredba z dne 24. 2. 2023 tako, da bi se mu omogočili telefonski stiki z mld. A. A. Zavrnilo je tudi ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep o začasni odredbi z dne 18. 4. 2023 in z dne 4. 4. 2023 (I. točka izreka sklepa). Nadalje, odločilo je, da se mld. A. A. namesti v Vzgojno izobraževalni zavod (v nadaljevanju zavod) in nasprotnemu udeležencu odvzelo pravico do stikov z mld. A. A. (zgolj odvzem stikov je pritožbeno sporen). Stiki med mld. A. A. in nasprotno udeleženko (mati) potekajo po dogovoru, ob upoštevanju želje mld. A. A. in na podlagi dogovora s pristojno osebo zavoda. Stiki med mld. A. A. in njeno teto potekajo na način, da jo ta v petek prevzame v zavodu in jo v nedeljo pripelje nazaj. Uro prevzema in vrnitve v zavod dogovorita teta in pristojna oseba zavoda. Mld. A. A. preživi počitnice pri teti, termine dogovorita teta in pristojna oseba zavoda. Sodišče prve stopnje je odločilo tudi o preživnini, ki sta jo dolžna plačevati nasprotna udeleženca in določilo, da ukrep trajnejšega značaja traja do polnoletnosti mld. A. A. ter predlagatelju naložilo, da sodišču vsakih šest mesecev poroča o izvajanju ukrepa (II. točka izreka sklepa). Sodišče prve stopnje je nasprotnima udeležencema omejilo starševsko skrb glede odprtja transakcijskega računa, upravljanja in razpolaganja s finančnimi sredstvi in morebitnim drugim premoženjem ter zastopanja v zadevah, povezanih s šolanjem, v zdravstvenih zadevah in upravnih postopkih. Za skrbnika je imenovalo predlagatelja in mu določilo prej naštete naloge (III. točka izreka sklepa). Odločilo je o stroških postopka (IV. točka izreka sklepa).

2. Zoper izdano odločbo se pravočasno pritožuje nasprotni udeleženec, in sicer zoper drugo točko drugega odstavka sklepa, s katero mu je sodišče prve stopnje odvzelo pravico do stikov z mld. A. A. Navaja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo odločilna dejstva, vendar pa je glede stikov sprejelo napačno odločitev. Ponavlja argumente iz svojih vlog v postopku in ponovno opozarja, da je sam v času, ko je mld. A. A. bivala pri njem, zanjo dobro skrbel. Nasprotni udeleženec je ne želi siliti v stike, meni pa, da ji jih je treba omogočiti, če bi si jih sama želela. Predlaga, da se sklep spremeni tako, da stiki potekajo le v primeru vnaprej izražene želje mld. A. A. 3. Drugi udeleženci postopka na pritožbo niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu s 141. členom Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) ima otrok pravico do stikov z obema od staršev in oba od staršev imata pravico do stikov z otrokom. S stiki se zagotavljajo koristi otroka. Prav zadnji stavek je hkrati temeljno izhodišče pri odločanju o stikih; otrok je zaradi svoje šibkosti v skladu z načelom pravičnosti posebej varovan član družbe. Otroci v skladu z 8. členom DZ uživajo posebno varstvo države vselej, kadar je ogrožen njihov zdrav razvoj in kadar to zahtevajo druge koristi otrok. Sodišče mora torej presoditi koristnost stikov predvsem s perspektive otroka.

6. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi 8. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v skladu z postulatom proste dokazne ocene, vestno, skrbno, dosledno in celovito ocenilo zbrano dokazno gradivo. Višje sodišča dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je obsežno argumentirana, konsistentna in prepričljiva, v celoti sprejema in se nanjo sklicuje. Sodišče je na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo.

7. Iz podatkov spisa izhaja, da bo mld. A. A. letošnjega septembra stara šestnajst let. V skladu s prvim odstavkom 143. člena DZ sodišče pri odločitvi o varstvu, vzgoji in preživljanju otroka, o stikih, izvajanju starševske skrbi in podelitvi starševske skrbi sorodniku upošteva tudi otrokovo mnenje, ki ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral, če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice. Mld. A. A. se torej približuje polnoletnosti, v spisu pa ni podatkov da ne bi bila sposobna razumeti pomena in posledic izraženega mnenja. Tudi če bi zgolj izrazila svoj odpor do stikov brez navedbe razlogov za to, bi moralo sodišče njeno mnenje upoštevati v bistveno večji meri kot pri mlajših otrocih. Vendar pa v obravnavani zadevi ni tako, saj je mld. A. A. podala več kot tehtne razloge, zakaj stikov z nasprotnim udeležencem ne želi. Na pogovoru v šoli dne 5. 1. 2023 je povedala, da jo je nasprotni udeleženec pretepel, na zatilju je imela buško, dne 9. 1. 2023 pa, da želi biti nasprotni udeleženec z njo intimen, da je njegovo nasprotovanje druženju z osebo, ki je njej blizu, izraz ljubosumja, ker jo hoče imeti zase. Povedala je, da ji je nasprotni udeleženec z roko segel med noge in ji rekel, da naj mu pokaže določene dele telesa. Dne 19. 1. 2023 je v šoli jokala in ni želela domov, iz šole je odšla v krizni center. Ponovno je povedala, da jo nasprotni udeleženec doma nadleguje in se je neprimerno dotika. Naslednji dan je šolski svetovalni delavki povedala, da je v stiski, ker se ji je oče ponujal za fanta, ji dal roko v hlače, da to ni prav in da oče tega ne sme delati. Dne 23. 1. 2023 je v kriznem centru povedala, da se zaradi nasprotnega udeleženca noče vrniti domov, vztrajala je, da jo spolno nadleguje, o tem se je zaupala mačehi, ki pa ji ni verjela. Ponovila je, da se je nadlegovanje pričelo v avgustu 2022, ko jo je nasprotni udeleženec vprašal ali jo zanima seks in predlagal, da naj prvo izkušnjo dobi z njim, potem pa ji bo dovolil imeti druge fante. Izkoristil je trenutke, ko sta bila sama, z roko ji je segel v hlačke. Dne 27. 1. 2023 je na CSD povedala, da jo je nasprotni udeleženec včasih lepo prosil spet drugič pa ji je grozil. Nobene želje nima, da bi šla še kdaj domov. Na razgovoru na CSD dne 6. 2. 2023 je mld. A. A. težko razumela, da njene obtožbe še ne zadoščajo za to, da se nasprotnega udeleženca zapre in še večkrat ponovila svoje navedbe glede nadlegovanja z njegove strani. Glede očetove spolne zlorabe in vdorov v njen osebni prostor se je zaupala vzgojiteljici in tudi povedala, da zato odločno odklanja stike, da jo boli, ker ji družina ne verjame in ker je bil oče po razkritju jezen nanjo, z njo skušal manipulirati oziroma jo z grožnjami in sramotenjem utišati. Vzgojiteljica, ki je o teh vsebinah govorila z mld. A. A., je opisala, da je bilo jasno vidno, da je mld. A. A. težko in da govorica njenega telesa podpira izrečene besede oziroma doživljanje resnične travme. Ob razgovoru s kolizijsko skrbnico je mld. A. A. stike z očetom znova odločno odklonila in na izrecno vprašanje, ali bi želela, da stiki z očetom potekajo na njeno željo rekla, da tega ne želi.

8. Višje sodišče se v celoti pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da je mld. A. A. zoper očeta podala resne kazenskopravne očitke, zaradi česar je treba zaščititi njeno telesno in psihično zdravje. Nenazadnje se je sodišče prve stopnje tudi z lastnim razgovorom prepričalo o močni čustveni reakciji mld. A. A. v zvezi z očetom, svoj odpor in jezo pa je v okviru razgovora tudi ubesedila. Ne glede na to, da je odvzem stikov eden hujših ukrepov po DZ, višje sodišče nima prav nobenega pomisleka, da je v obravnavani zadevi treba upoštevati jasno izraženo voljo mld. A. A., da stikov z očetom ne želi. Kot je višje sodišče že poudarilo, so stiki prvenstveno pravica otroka in šele, če so za otroka koristni, lahko v polni meri pravico do stikov uveljavljajo tudi starši. V obravnavani zadevi mld. A. A. stiki z nasprotnim udeležencem niso v korist, so ji v škodo, saj bi bila na njih lahko izpostavljena hudim posegom v spolno nedotakljivost in osebno integriteto. Zato je sodišče prve stopnje te očetu pravilno odvzelo.

9. Pritožbeni razlogi torej niso podani; razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa višje sodišče ni zasledilo, zato je pritožbo v skladu z drugo točko 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo.