Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker je pritožbeno sodišče stroškovno odločitev glede toženca razveljavilo, postopek glede odločitve o glavni stvari glede toženca pa je (pravnomočno) končan, je sodišče prve stopnje moralo odločiti še o njegovih pravdnih stroških.
Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
OBRAZLOŽITEV:
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožnici naložilo, da tožencu povrne pravdne stroške v znesku 3.070,83 EUR v 15 dneh s pripadki v primeru zamude.
Zoper sklep se pritožuje tožnica zaradi „vseh pritožbenih razlogov (1)“ s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep ustrezno spremeni, podrejeno pa ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V pritožbi meni, da je sodišče prve stopnje napačno razlagalo sodbo sodišča druge stopnje v delu, kjer navaja, da se potrdi 2. točka izreka sodbe, kajti iz obrazložitve izhaja, da je sodišče ugodilo pritožbi v 1. točki predlaganega zahtevka, 2. točko pa pustilo v veljavi. Pri tem je izrecno poudarilo, da se pritožba razveljavi tudi v delu, kjer je bilo odločeno o stroških (stroškovna odločitev). Izpodbijani sklep nima razlogov oziroma so ti v nasprotju z izrekom. Sodišče je svojo odločitev oprlo na 163. člen ZPP, pri čemer ni razvidno, na kateri odstavek. Opozarja na vsebino zakonskih določb 154. in 163. člena ZPP, po katerih lahko med postopkom sodišče s posebnim sklepom odloči o stroških le tedaj, kadar pravica do povračila stroškov ni odvisna od odločbe o glavni stvari (separatni stroški in podobno). To iz razlogov izpodbijanega sklepa ne izhaja. Ker je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje delno razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, postopek ni končan. Posledično ni mogoče ugotoviti, v kakšnem delu so stranke uspele s svojimi zahtevki. Iz obrazložitve sodišča druge stopnje namreč izhaja, da je velika verjetnost, da bo tožeča stranka s svojim zahtevkom uspela. Del, ki mu ni bilo ugodeno, pa predstavlja manj kot polovico tožbenega zahtevka. Zato sodišče prve stopnje pri odmeri stroškov ni upoštevalo temeljnega kriterija, uspeha strank. Prav tako iz sklepa niso razvidni razlogi, ki bi opravičevali izdajo posebnega sklepa o stroških v skladu s šestim odstavkom 163. člena ZPP. Izpodbijani sklep je bil torej nepotreben. Ker je po mnenju sodišča prve stopnje sodba v stroškovnem delu ostala v veljavi, ni razlogov in zakonske podlage, da bi o že odmerjenih stroških sodišče ponovno odločalo s sklepom.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče je s sodbo in sklepom II Cp 4138/2008 z dne 13. 5. 2009 pritožbi tožnice zoper sodbo sodišča prve stopnje I P 244/2002 z dne 3. 7 .2008 delno ugodilo, izpodbijano sodbo v 1. točki izreka in stroškovni odločitvi razveljavilo in v tem obsegu zadevo sodišču prve stopnje vrnilo v novo sojenje. V preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem a nerazveljavljenem delu potrdilo ter pri tem izrecno navedlo 2. točko izreka. Ne glede na dejstvo, da sodba sodišča prve stopnje z dne 3. 7. 2008 v izreku ni imela določenih točk, ampak prvi in drugi odstavek izreka, v prvem odstavku pa je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, ki je obsegal točke 1., 2. in 3. ter je obsegal dve stroškovni odločitvi (točka 3. tožbenega zahtevka, ki ga je sodišče prve stopnje s prvim odstavkom v celoti zavrnilo in drugi odstavek izreka), pa je bila odločitev pritožbenega sodišča v citirani odločbi povsem jasna. Razveljavljena je bila odločitev v delu, ki se nanaša na toženko v obsegu 1. točke tožbenega zahtevka iz prvega odstavka izreka sodbe z dne 3. 7. 2008, potrjena je bila zavrnitev tožbenega zahtevka zoper toženca (2. točka tožbenega zahtevka - zavrnitev tožbenega zahtevka v tem delu), razveljavljena pa je bila tudi stroškovna odločitev, to je odločitev, da je tožnica tožencu dolžna povrniti pravdne stroške v znesku 3.070,83 EUR v 15 dneh s pripadki v primeru zamude.
Ker je postala odločitev zoper toženca glede glavne stvari pravnomočna, pritožbeno sodišče pa je s citirano sodbo in sklepom stroškovno odločitev glede toženca razveljavilo, je sodišče prve stopnje moralo o stroških postopka toženca, ki je v pravdi uspel (1. odst. 154. člena ZPP), ponovno odločiti na podlagi določb 362. in 163. člena ZPP. Res je sicer stališče sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu glede odločitve pritožbenega sodišča napačno, vendar navedeno na pravilnosti in zakonitost izpodbijanega sklepa prav v ničemer ni vplivalo, niti ni pravno pomembno. Ker je pritožbeno sodišče stroškovno odločitev glede toženca razveljavilo, postopek glede odločitve o glavni stvari glede toženca pa je (pravnomočno) končan, je sodišče prve stopnje moralo odločiti še o njegovih pravdnih stroških.
Izpodbijani sklep je ob neosporavani višini stroškov, ki jih je v breme tožeče stranke sodišče prve stopnje odmerilo tožencu, tako pravilen v (materialno)pravnem pogledu, pritožbeno sodišče pa kakšnih uradoma upoštevnih bistvenih postopkovnih kršitev (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP(2)) ni zasledilo. Zato je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
Odločitev pritožbenega sodišča o uveljavljanih stroških pritožbenega postopka tožeče stranke je obsežena v odločitvi o zavrnitvi pritožbe in utemeljena na podlagi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.
(1) Kaj naj bi bili „vsi pritožbeni razlogi“ tožnica ne pove, a ima očitno v mislih pritožbene razloge, ki jih ZPP (Zakon o pravdnem postopku - ZPP-UPB3, Uradni list RS, št. 73/07 s spremembami in dopolnitvami, zadnje Uradni list RS, št. 12/10, v nadaljevanju ZPP) našteva v 1. do 3. točki 338. člena (v obravnavani zadevi v povezavi s prvim odstavkom 366. člena), to je bistvene kršitve določb pravdnega postopka (1. točka), zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. točka) in zmotne uporabe materialnega prava.
Po citirani zakonski določbi preizkusi sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava;