Jedro

V konkretnem primeru je pooblaščenec tožeče stranke napačno označil sodišče tako v vlogi, kot na pisemski ovojnici, zato v konkretnem primeru ne gre za očitno pomoto.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo in sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 91089/2016 z dne 15. 9. 2016 v prvem in tretjem odstavku izreka razveljavilo ter tožeči stranki naložilo, da je dolžna plačati toženi stranki pravdne stroške v višini 242,27 EUR. Sodišče je tožbo zavrglo iz razloga, ker tožeča stranka v roku, ki ji ga je določilo sodišče prve stopnje v sklepu VI P 2162/2016 z dne 21. 11. 2016, ni popravila tožbe. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je petnajstdnevni rok za dopolnitev tožbe iztekel 9. 12. 2016, tožeča stranka pa je tega dne s priporočeno pošiljko, ki je bila oddana 9. 12. 2016, vložila dopolnitev tožbe pri nepristojnem Okrožnem sodišču v Ljubljani.

2. Tožeča stranka vlaga pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in predlaga pritožbenemu sodišču, da sklep razveljavi. Navaja, da je sklep nezakonit in ne zasleduje vsebinske rešitve sporne pravdne zadeve. Tožeča stranka je v vlogi označila nepristojno sodišče, vloga je bila poslana nepristojnemu sodišču, vendar gre v tem primeru za nebistveno pomoto. V 1. točki vloge je navedeno, da gre za vlogo, ki je vložena v skladu s sklepom sodišča z dne 21. 11. 2016, kar pomeni, da gre za čisto administrativno pomoto. Pooblaščenec namreč zastopa tožečo stranko v različnih postopkih. Napačna označba sodišča v primerjavi z vsebino vloge ne predstavlja okoliščine, na podlagi katere bi sodišče lahko tožbo zavrglo. O tem obstaja bogata sodna praksa.1 Vprašanje je, ali bi sodišče ravnalo enako, če bi bila vrednost spora 50.000.000,00 EUR.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prvi odstavek 112. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) določa, če je vloga vezana na rok, se šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču preden se rok izteče. Če pa je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, ali očitni pomoti vložnika (osmi odstavek 112. člena ZPP).

5. Tožeča stranka dopolnitve tožbe ni poslala pristojnemu sodišču v roku, ki ji ga je določilo v sklepu sodišče prve stopnje. Tožečo stranko zastopa pooblaščenec, ki je odvetnik, zato bi se vloga tožeče stranke lahko štela za pravočasno, če bi se ugotovilo, da je prišlo do očitne pomote vložnika. Nekonsistentne so pritožbene navedbe, ko tožeča stranka zatrjuje, da označba nepristojnega sodišča na vlogi predstavlja nebistveno pomoto, v nadaljevanju pa navaja, da gre za očitno administrativno pomoto. Okoliščina, da iz dopolnitve tožbe izhaja, da je vložena v skladu s sklepom sodišča (ki v vlogi tudi ni opredeljeno označeno), ne pomeni, da gre za očitno pomoto. Iz sodne prakse izhaja, da se očitna pomota lahko zgodi tudi kvalificiranemu pooblaščencu in to v primeru, če je v vlogi pravilno označeno sodišče, pa je v pisemski ovojnici naziv sodišča napačen. V konkretnem primeru je pooblaščenec tožeče stranke napačno označil sodišče tako v vlogi, kot na pisemski ovojnici, zato v konkretnem primeru ne gre za očitno pomoto.2 Tožeča stranka v pritožbi navaja, da je treba upoštevati sodno prakso, ne navede pa nobene sodne odločbe, ki bi potrjevala njeno tezo, da gre v konkretnem primeru za očitno pomoto vložnika in je zato treba šteti njegovo vlogo kot pravočasno. Glede na vprašanje, ki ga zastavlja pritožba, ali bi sodišče ravnalo enako, če bi bila vrednost spornega predmeta 50.000.000,00 EUR, je odgovor lahko le pritrdilen.

6. Sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev pravdnega postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče, kakor tudi ne kršitev postopka, na katere opozarja pritožba, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

7. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato mora kriti svoje stroške pritožbenega postopka. S tem, ko je bila pritožba zavrnjena, je bil zavrnjen tudi njen predlog za povrnitev pritožbenih stroškov, zato je poseben izrek v tem delu odpadel. 1 Ki jo pritožba opredeljeno ne navede. 2 Glej dr. Aleš Galič Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, stran 264 in sklep VSRS X Ips 38/2016, sodba II Ips 105/2009, sklep VSL II Cp 1690/2015, sklepVSL II Cp 3053/2015 in sklep VDSS Psp78/2016.