Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Okoliščina, da sklep vsebuje nepravilen pravni pouk o dovoljenosti pritožbe v roku 15 dni, na odločitev ni mogla vplivati. Velja namreč načelo, da prekršitev predpisov o pravnem pouku ne more spremeniti objektivnega prava. Navedba vrednosti spornega predmeta ne predstavlja obligatorne sestavine predloga za izvršbo niti predloga za zavarovanje. Kaj mora vsebovati predlog za izvršbo, je določeno v 40. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Citirana določba se smiselno uporablja tudi za zavarovanje (239. čl. ZIZ). Ker ima ZIZ specialne določbe glede vsebine izvršilnega predloga in predloga za zavarovanje, v tem primeru smiselna uporaba ZPP ne pride v poštev.
Pritožba se zavrže.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da mora predlagateljica svoj predlog za izdajo začasne odredbe v roku 14 dni dopolniti tako, da navede vrednost spornega predmeta, sicer bo predlog zavrglo.
Proti sklepu se je brez navedbe pritožbenih razlogov pritožila predlagateljica, ki smiselno predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da vsebina sklepa kaže, da sodnica zadeve ni temeljito proučila. Predlog je razumljiv, priložene so mu tudi vse potrebne priloge.
Pritožba ni dovoljena.
Zoper sklep sodišča prve stopnje je dovoljena pritožba, če ni v Zakonu o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) določeno, da ni pritožbe (1. odst. 363. čl. ZPP). Izjemo od dovoljenosti pritožbe med drugim predstavljajo procesni sklepi med pripravami za glavno obravnavo, s katerimi sodišče odloča o ukrepih za popravo vlog (3. odst. 270. čl. ZPP). Ker torej proti izpodbijanemu sklepu ni pritožbe, je pritožbeno sodišče pritožbo predlagateljice zavrglo (1. tč. 365. čl. v zvezi s 1. odst. 343. čl. ZPP). Okoliščina, da sklep vsebuje nepravilen pravni pouk o dovoljenosti pritožbe v roku 15 dni, na odločitev ni mogla vplivati. Velja namreč načelo, da prekršitev predpisov o pravnem pouku ne more spremeniti objektivnega prava (Jože Juhart: Civilno procesno pravo, Univerzitetna založba v Ljubljani, Ljubljana 1961, stran 79).
Z namenom, da bi sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbe pravdnega postopka, ki zadevajo dolžnost tožeče stranke, da navede vrednost spornega predmeta (45. čl. ZPP), pritožbeno sodišče še opozarja, da navedba vrednosti spornega predmeta ne predstavlja obligatorne sestavine predloga za izvršbo niti predloga za zavarovanje. Kaj mora vsebovati predlog za izvršbo, je določeno v 40. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Citirana določba se smiselno uporablja tudi za zavarovanje (239. čl. ZIZ). Ker ima ZIZ specialne določbe glede vsebine izvršilnega predloga in predloga za zavarovanje, v tem primeru smiselna uporaba ZPP ne pride v poštev (primerjaj 15. čl. ZIZ). Sodišče prve stopnje, ki na svoje procesne sklepe ni vezano, bo moralo torej v nadaljevanju o predlogu, če bo glede na sklep z dne 24.5.2002 štelo, da je formalno popoln, meritorno odločiti.