Jedro

Ker OT jasno določa, da se nagrada za nepravdne postopke odmerja po tarifnih številkah vsebovanih v IX. poglavju OT, ni mogoče pritrditi toženki, da je analogna uporaba 18. in 19. člena OT utemeljena zato, ker so se družinske zadeve pred uveljavitvijo DZ obravnavale bodisi v pravdnem bodisi v upravnem postopku, kjer se je prav tako uporabila tar. št. 18. Kako so se te zadeve obravnavale pred uveljavitvijo DZ in ZNP- 1 ni relevantno, ampak je relevantno, v katerem postopku je odvetnik nudil storitve in kako se storitve, opravljene v tem postopku, obračunajo po OT, veljavni v času, ko se nagrada odmerja.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, IV. točka izreka sklepa Okrožnega sodišča v Novi Gorici št. Bpp 279/2020 z dne 15. 2. 2021 se odpravi in se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Novi Gorici (v nadaljevanju toženka) je z izpodbijanim sklepom odločil, da se tožniku v roku 30 dni od prejema računa, ki ga je dolžan izstaviti sodišču, povrnejo stroški za odvetniške storitve in izdatke v znesku 498,26 EUR ter 22,5 % davek na dodano vrednost (DDV) v znesku 109,62 EUR (I. točka izreka), v presežku pa je zahtevek odvetnika za plačilo nagrade zavrnil (IV. točka izreka).

2. V obrazložitvi navaja, da je tožnik 6. 1. 2021 priglasil stroške za izvedbo brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v nepravdni družinski zadevi Okrožnega sodišča v Novi Gorici III N 176/2020. Odvetnik je v času od 9. 9. 2020 do 8. 10. 2020 (prvo obdobje) v zadevi z isto dejansko in pravno podlago zastopal oba starša, stroški za zastopanje očeta pa so mu bili priznani s pravnomočnim sklepom z dne 13. 11. 2020. Zato je tožnik za to odbobje upravičen le do polovične nagrade, od 9. 9. 2020 do 5. 1. 2021 (drugo obdobje), ko je zastopal zgolj otrokovo mamo, pa se mu prizna v višini, kot jo določa Odvetniška tarifa (v nadaljevanju OT). Toženka je po tem, ko je vpogledala stroškovnik, predložene listine, nepravdni spis in sklep Bpp 279/2020, ob upoštevanju Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv) in Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) tožniku priznala nagrado v vsoti 484 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in davka na dodano vrednost znaša 607,88 EUR. V 5. točki obrazložitve je podrobno specificirala vse storitve, za katere je tožniku priznala nagrado in pojasnila, zakaj oziroma po kateri tarifni številki OT tožniku pripada nagrada za konkretno opravilo. Za pripravljalne vloge in dopise je uporabila tar. št. 18 in 19, za odvetnikove izdatke pa 11. člen OT. Prav tako je v 7. točki obrazložitve natančno specificirala storitve za katere stroškov ni priznala ter navedla razloge za to. Štela je, da določene vloge niso zajete v odobreni BPP, da pregledi dokumentacije in posvet s stranko niso samostojna storitev, ampak so vključeni v samem zastopanju, da nekaterih pisanj ni mogoče obravnavati kot vlog, za katere se nagrada priznava, da nekatere vloge niso bile oddane v zadostnem številu in so se zato štele za umaknjene, za nekatere vloge pa ni izkazano, da naj bi bile vložene.

3. Tožnik zoper zavrnilni del odločbe vlaga tožbo. V njej navaja, da je toženka zmotno uporabila predpis, ko je nagrado določala po tar. št. 18. in 19. OT, ki se uporablja le za družinske spore, ki so se vodili po Zakonu o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pred uveljavitvijo Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ). Od kar je ta v veljavi, pa se v vseh postopkih v zvezi z otroci, kjer gre za nepravdni postopek, nagrada določa po tar. št. 23, medtem ko se tar. št. 18 in 19 uporablja za družinske spore, ki se vodijo po ZPP. V konkretnem primeru pa je šlo za postopek, začet na predlog CSD, in sicer za odvzem otroka in namestitev v rejniško družino. Postopek je bil zelo kompleksen in je terjal veliko truda.

4. Trdi, da mu toženka neupravičeno ni priznala nagrade za več kot 15 vlog in korespondenco s stranko. Po tar. št. 23/1 OT namreč odvetniku nagrada pripada za vsako vloženo vlogo, ne glede na njeno vsebino in ne glede na število izvodov, toženka pa jih tudi ne more obravnavati kot dokazni predlog. Trdi še, da je toženka neutemeljeno prepolovila BPP nagrado, saj je že v osnovi odmerila le 1/2 nagrade po OT, na kar jo je ponovno neutemeljeno prepolovila. Da so bili posveti opravljeni in je bilo s stranko izmenjano preko 200 elektronskih sporočil, je s pisno izjavo potrdila stranka. Meni, da je diskriminiran glede na vse druge izvajalce BPP, katerim je nagrada v celoti priznana. Nadalje toženki očita še, da sklepa ni obrazložila tako, da bi ga bilo mogoče preizkusiti. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep v zvrnilnem delu odpravi in tožniku prizna nagradno v višini, kot jo je priglasil, in podrejeno, da vrne zadevo toženki v ponovno odločanje.

5. Toženka v odgovoru na tožbo v zvezi z uporabo tar. št. 18 pojasnjuje, da so se pred uveljavitvijo DZ in novega Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) zadeve nujnega odvzema otroka vodile kot upravni postopki pred CSD-ji, sodno varstvo pa je bilo zagotovljeno v upravnem sporu, v katerem so se storitve vrednotile upoštevaje tar. št. 18, na katero je napotovala tar. št. 30. Ostale družinske zadeve so se vodile kot pravdne zadeve (dodelitve otrok v vzgojo in varstvo, preživnina, ureditev stikov), v katerih so se odvetniške storitve vrednotile po tar. št. 18 OT. Šele ZNP-1, ki se uporablja od 15. 4. 2019 dalje, določa, da so družinski postopki nepravdni postopki. Opisanim spremembam pa ni sledila prilagoditev OT, v kateri so družinske zadeve še vedno izrecno obravnavane zgolj v tar. št. 18 OT. Glede na opisano genezo in ker so družinske zadeve še vedno obravnavane zgolj v tar. št. 18 OT, je smiselno uporabila to tarifno številko. Ne drži, da je tožnika obravnavala drugače, saj družinske zadeve vedno tarifira z uporabo tar. št. 18, na katero se odvetniki tudi največkrat sklicujejo. V ostalem se sklicuje na izpodbijani sklep, kot nevzdržno pa zavrača stališče, da naj ne bi smela presojati, ali so vloge vložene pravilno in ali so bile potrebne. Smisel sklepa o nagradi je ravno ovrednotenje priglašenih postavk, vključno z oceno njihove smotrnosti, k temu pa je po šestem odstavku 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) tudi zavezana. Tožnik na primer družinsko sodišče zasipa z raznimi vlogami, nenehnimi predlogi za izdajo začasne odredbe, ki jih izpodbija z neuspešnimi ugovori in pritožbami in na ta način zavlačuje postopek. Opozarja, da je v izpodbijanem aktu za vsako vlogo pojasnila razloge, zakaj nagrade zanje ne priznava, tožnikovi ugovori pa so pavšalni in da tožnik priglašenih postavk v stroškovniku ni definiral niti datumsko niti z navedno tarifne številke.

6. Stranka z interesom na tožbo ni odgovorila.

7. Tožba je utemeljena.

8. Šesti odstavek 30. člena ZBPP določa, da je odvetnik za pravno pomoč po tem zakonu upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi in v obsegu odobrene BPP. Odvetnik je dolžan voditi stroškovnik o opravljenih storitvah pravne pomoči ter ga navesti na, ali priložiti k napotnici zaradi obračuna in plačila opravljenih storitev pravne pomoči (osmi odstavek). Nadalje peti odstavek 17. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv) določa, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. V primeru zastopanja stranke po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja brezplačne pravne pomoči so morebitni dogovori po drugem odstavku tega člena nični.

9. Na dan izdaje odločbe (15. 2. 2021) veljavna OT je v četri, šesti, sedmi in osmi alineji 2. točke tar. št. 18 določala vrednost storitve za vložitev tožbe v: - sporih zaradi ugotovitve ali izpodbijanja očetovstva 160 točk; - sporih zaradi razveze, razveljavitve ter obstoja ali neobstoja zakonske zveze 160 točk; - sporih o varstvu in vzgoji otrok 160 točk; - sporih za zakonito preživljanje 160 točk; - sporih o stikih z otroki 160 točk; v deveti alineji te točke pa, da če se spori iz četrte ali pete alinee obravnavajo skupaj s spori iz šeste, sedme ali osme alinee, ali če se spori iz šeste, sedme ali osme alinee obravnavajo v istem postopku, znaša nagrada za tožbo 260 točk. Nadalje je tar. št. 19 določala nagrado za sestavljanje vlog in sicer 1. za obrazložen odgovor na tožbo, prvo obrazloženo pripravljalno vlogo in ugovor zoper plačilni nalog - po tarifni številki 18; 2. za drugo obrazloženo pripravljalno vlogo - 75 % iz tarifne številke 18; 3. za tretjo in nadaljnje obrazložene pripravljalne vloge med postopkom - 50 % iz tarifne številke 18; 4. za dokazni predlog in druge vloge 50 točk; 5. za predlog za vrnitev v prejšnje stanje - 50 % iz tarifne številke 18, vendar ne manj kot 50 točk in ne več kot 300 točk. Tarifni številki 18 in 19 sta uvrščeni v VIII. poglavje OT z naslovom pravdni postopki.

10. Nepravdni postopki so uvrščeni v IX. poglavje, 23. točka, v času izdaje izpodbijane odločbe veljavne OT, pa je določala, da se v postopku za sodno ureditev meje in določitev najemnika, za dovolitev nujne poti, za ustanavljanje služnosti in drugih nepravdnih postopkih (ki niso zajeti v tarifnih številkah 22, 24 in 25) določi nagrada za: 1. vlogo, s katero se uvede postopek in odgovor na to vlogo 200 točk; - obrazložene vloge med postopkom - po prejšnji alinei; 2. zastopanje na naroku: - prvi narok in narok na kraju samem - po prvi alinei prejšnje točke; - nadaljnji naroki - 50 % iz prve alinee prejšnje točke.

11. Med strankama ni sporno, da je bila prosilki oziroma prosilcema z odločbo Bpp 279/2020 z dne 14. 9. 2020 dodeljena BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem na I. stopnji v nepravdni družinski zadevi Okrožnega sodišča v Novi Gorici III N 176/2020. 12. Glede na to, da gre v obravnavanem postopku za odmero nagrade za zastopanje v nepravdnem postopku, ki ni zajet v tarifnih številkah 22 (razdružitev in razdelitev solastnine, določanje odškodnine in zakupnine, vračanje nezakonito odvzetega premoženja), 24 (odvzem opravilne sposobnosti, razglasitev za mrtvega in dokazovanje smrti) in 25 (amortizacija listin in protestiranje menic), je treba za odmero nagrade odvetniku uporabiti tar. št. 23.1 Ker OT jasno določa, da se nagrada za nepravdne postopke odmerja po tarifnih številkah vsebovanih v IX. poglavju OT, namreč ni mogoče pritrditi toženki, da je analogna uporaba 18. in 19. člena OT utemeljena zato, ker so se družinske zadeve pred uveljavitvijo DZ obravnavale bodisi v pravdnem bodisi v upravnem postopku, kjer se je prav tako uporabila tar. št. 182. Kako so se te zadeve obravnavale pred uveljavitvijo DZ in ZNP- 1 ni relevantno, ampak je relevantno, v katerem postopku je odvetnik nudil storitve in kako se storitve, opravljene v tem postopku, obračunajo po OT, veljavni v času, ko se nagrada odmerja.

13. Sodišče zavrača tudi argument toženke, da se 23. člen ne uporabi zato, ker se tarifne številke od 22, 23, 24 in 26 nanašajo na vsebinsko zaključene sklope nepravdnih zadev, medtem ko tarifna številka 23, ki sicer vsebuje blanketno normo "in drugi nepravdni postopki", ki niso našteti v prejšnjih številkah, normira tarifiranje zgolj strogo premoženjskih oziroma stvarnopravnih razmerij, ki niso sorodni družinskim. Kot toženka sama navaja v odgovoru na tožbo, tar. št. 23 izrecno določa, da se po njej odmerja nagrada tudi za vse druge nepravdne postopke, ki niso naštete v drugih tarifnih številkah. Pri tem po tej normi OT ni relevantno, ali gre za postopke, ki so sorodni prej naštetim ali ne.

14. Toženka bi morala zato nagrado odmeriti po tar. št. 23 in ne po tar. št. 18 in 19 OT. Se pa sodišče strinja s toženko, da se tožniku za prvo obdobje prizna polovična tarifa, saj je v istem postopku, z isto dejansko in pravno podlago v tem obdobju zastopal dve osebi, kar ne more šteti za dve (različni) opravljeni storitvi. To nenazadnje izhaja iz 7. člena OT, ki izrecno ureja položaj, ko odvetnik v postopku zastopa več strank. Pri tem pa toženka ni utemeljila, ali je bil v sklepu z dne 13. 11. 2020, s katerim je bila tožniku odmerjena nagrada za zastopanje A. A., že upoštevan tretji odstavek 7. člena OT, po katerem se skupna vrednost tarife zviša za 10 % za vsako nadaljnjo stranko. Zato sodišče izpodbijanega sklepa v tem delu ni moglo preizkusiti.

15. Sodišče kot neutemeljene zavrača tudi trditve tožnika, da je po OT upravičen do nagrade za vsako vlogo in da toženka ni upravičena presojati, ali gre za obrazloženo vlogo. Že OT določa, da se nagrada v višini 200 točk prizna za obrazloženo vlogo, organ, ki odmerja nagrado, pa je ne samo upravičen ampak tudi dolžan presoditi, ali je vloga obrazložena. Po presoji sodišča je tudi pravilno stališče toženke, da za obrazložene vloge veljajo vloge, v katerih stranka utemeljuje dejstva, ki so v zvezi z obravnavano zadevo in za njihovo dokazovanje predlaga dokaze, pri čemer identične ali bistveno podobne vloge zagotovo ne morejo šteti kot (nova) obrazložena vloga. Enako velja za vloge, ki se zaradi procesnih pomanjkljivosti sploh ne upoštevajo. Kot obrazložene vloge se seveda ne upoštevajo niti vloge, ki v spisu niso izkazane. Pri tem sodišče v zvezi z razlogi toženke, da je bil njen preizkus zaradi pomanjkljivega identificiranja vlog otežen, pripominja, da mora odvetnik organu za BPP predložiti napotnico, ki mora med drugim vsebovati vrsto, obseg in datum opravljenih dejanj pravne pomoči (sedma alineja četrtega odstavka 39. člena ZBPP). Navedene zahteve sicer lahko izpolni tudi s predložitvijo stroškovnika, pri čemer pa mora biti v tem primeru ustrezno, tj. tudi z datumom specificiran stroškovnik (drugi odstavek 66. člena Zakona o spošnem upravnem postopku; v nadaljevanju ZUP). Če napotnica oziroma stroškovnik tega ne vsebuje, organ ravna po prvem odstavku 67. člena ZUP.

16. Sodišče v tej zadevi ni odločalo v sporu polne jurisdikcije, kot je predlagal tožnik, saj v konkretnem za to niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 65. člena ZUS-1: podatki postopka tega ne omogočajo, tožnik težko popravljive škode niti ne zatrjuje, narava stvari v danih okoliščinah konkretnega primera pa tudi ne zahteva odločanja sodišča o višini tožnikove nagrade. Sodišče še dodaja, da iz 2. člena ZUS-1 sledi, da odloča v upravnem sporu o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. Upravni spor torej pomeni sodni nadzor nad akti navedenih organov, ne pa prevzemanja njihovih funkcij. Sodno odločanje o pravici lahko nadomesti upravno odločanje le v primerih, ko bi drugačen način odločanja pomenil nedopusten poseg v pravico do sodnega varstva. Glede na navedeno je na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijani sklep v delu, v katerem je bil višji zahtevek tožnika zavrnjen, odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1 zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek. Ker je bilo treba izpodbijani akt odpraviti že iz navedenih razlogov, se sodišče o ostalih tožbenih razlogih ni izrekalo.

17. Sodišče je odločalo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je bilo treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

18. Kadar sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov v pavšalnem znesku, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker zadeva ni bila rešena na glavni obravnavi, tožnika pa je zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika) in 22-odstotni DDV, ki znaša 62,70 EUR, kar skupaj pomeni 347,70 EUR. Priznane stroške mora toženka tožniku plačati v 15 dneh od vročitve sodbe (313. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika (OZ)), plačana sodna taksa za postopek pa bo vrnjena po uradni dolžnosti (Opomba 6.1: c) Taksne tarife ZST-1).

1 Glej tudi II U 153/2019. 2 Upravno sodišče sicer odloča o povrnitvi stroškov na podlagi Pravilnika o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu in ne na podlagi OT.