Jedro

Ker organ za brezplačno pravno pomoč tožnika ni seznanil z ugotovitvami, ki izhajajo iz podatkov, pridobljenih po uradni dolžnosti, ter mu ni dal možnosti, da se o teh podatkih izjasni ter predloži drugačne dokaze, je dejansko stanje v postopku ostalo nepopolno ugotovljeno.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Okrožnega sodišča v Mariboru, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 323/2011-11 z dne 25. 3. 2011 odpravi ter se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Toženka je dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 80,00 EUR v roku 15 dni od prejema te sodba brezobrestno, po izteku navedenega roka pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi, pod izvršbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V obrazložitvi odločbe navaja, da je tožnik dne 15. 2. 2011 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku osebnega stečaja in sicer v obliki oprostitve plačila stroškov osebnega stečaja. Pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči mora organ upoštevati finančni položaj prosilca, ki se ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o njegovem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju njegovih družinskih članov. Navedeno izjavo prosilec poda pod kazensko in materialno odgovornostjo. V primeru, če prosilec v izjavi navaja neresnične podatke, organ za BPP o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Po ugotovitvah tožena stranka je tožnik v obrazcu glede družinskih članov navedel, da njegova partnerka ni lastnica osebnega vozila. Organ pa je po uradni dolžnosti opravil poizvedbe pri pristojni upravni enoti, ki je dne 28. 2. 2011 sodišče obvestila, da je tožnikova partnerka lastnica osebnega vozila Citroen C3l. Ker je tožnik v vlogi navajal neresnične podatke o premoženjskem stanju izvenzakonske partnerke, je tožena stranka njegovo vlogo zavrnila.

Tožnik v tožbi navaja, da v zadevi dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno. V trenutku izdaje izpodbijane odločbe njegova partnerka A.A. ni bila lastnica osebnega vozila, kot to zmotno navaja tožena stranka, saj je vozilo imela na leasing, torej je bila le najemnica oz. posestnica avtomobila. Lastnica vozila je postala šele 15. 3. 2011, ko je na podlagi ponudbe za predčasen odkup poravnala vse svoje obveznosti iz pogodbe o finančnem leasingu. Šele tedaj je bil izpolnjen zakonski pogoj za prehod lastninske pravice. Še istega dne je navedeno vozilo prodala tretji osebi, pri čemer je prejeto kupnino porabila za pokritje tekočih življenjskih stroškov ter za vračilo izposojenega denarja. V trenutku odločanja o brezplačni pravni pomoči A.A. torej ni bila lastnica osebnega vozila in tudi sedaj ni več lastnica osebnega vozila, zato je neutemeljen očitek tožene stranke, da je navajal neresnične podatke. Tožniku ni znano, odkod je upravni enoti ta podatek, v vsakem primeru pa on ne more nositi škodljivih posledic neurejenih evidenc državnih organov. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožnik v svoji vlogi navedel neresnične podatke, ko je v obrazcu izjave obkrožil, da njegova partnerka ni lastnica osebnega vozila. Navedena okoliščina med strankama v postopku tudi ni sporna, prav tako ni sporno, da je Upravna enota Maribor v potrdilu – izpisu iz računalniške evidence motornih vozil navedla, da je A.A. lastnica osebnega avtomobila znamke Citroen C3/1.1. Po določbi 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Ur. list RS, št. 96/2004 – UPB, št. 23/2008, ZBPP) prosilec odgovarja za resničnost podatkov, ki jih navede v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Sankcijo zaradi navajanja neresničnih podatkov določa peti odstavek istega člena. V takšnem primeru izda organ za brezplačno pravno pomoč ugotovitveno odločbo, prosilec pa nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Za nastop navedene pravne posledice zadošča že ugotovitev, da je prosilec v vlogi navajal neresnične podatke.

Tožena stranka je svojo odločitev oprla na dopis Upravne enote Maribor z dne 28. 2. 2011, iz katerega izhaja, da naj bi bila tožnikova partnerka lastnica osebnega vozila, med tem ko tožnik v tožbi zatrjuje in dokazuje, da je bila v času izdaje izpodbijane odločbe le uporabnica avtomobila na podlagi pogodbe o finančnem leasingu z dne 11. 7. 2008. O registraciji vozil se vodi evidenca registriranih vozil, v katero se med drugim vpišejo podatki o lastniku ali uporabniku vozila. Potrdilo, ki je izdano o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, predstavlja v skladu z določbo 179. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list RS, št. 22/2005 – UPB-1, ZUP) javno listino. Za javno listino pa velja, da je tisto, kar je v njej potrjeno ali določeno, resnično. V dokaznem postopku pa lahko stranka ob izpolnitvi predpostavk iz 171. člena ZUP dokazuje, da so v potrdilu dejstva neresnično potrjena ali nepravilno sestavo potrdila.

Sodišče ugotavlja, da iz izpiska upravne enote res izhaja, da je A.A. lastnica in uporabnica spornega avtomobila, vendar je po stališču sodne prakse lastninska pravica na premičninah neodvisna od evidenc, ki jih vodijo upravni organi (registracija vozila). Tožnik je k tožbi priložil ponudbo za predčasen odkup vozila po pogodbi št. MB 02885 z dne 15. 3. 2011 ter izjavo o poravnavi vseh obveznosti z dne 15. 3. 2011, iz navedenih listin pa je razvidno, da je A.A. dne 15. 3. 2011 poravnala vse svoje obveznosti iz leasing pogodbe ter s tem dnem postala izključna lastnica avtomobila. Navedene listine torej kažejo na to, da v času, ko je tožnik vložil vlogo in podal pisno izjavo o premoženjskem stanju, njegova partnerka ni bila lastnica avtomobila, temveč le uporabnica na podlagi leasing pogodbe. V tem delu torej bistvena dejstva v postopku niso bila ugotovljena oziroma so ugotovitve v izpodbijani odločbi v nasprotju z listinami, ki jih je predložil tožnik v tožbi.

Organ, ki je pristojen za odločanje o brezplačni pravni pomoči, je dolžan v postopku upoštevati določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek (drugi odstavek 34. člena ZBPP). Po določbah ZUP je temeljno načelo varstva pravic strank (člen 7), ki določa, da morajo organi strankam omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice. Prav tako mora organ dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (načelo zaslišanja stranke – 9. člen ZUP). V skladu s tem je zato treba strankam zagotoviti pravico do zaslišanja, do seznanitve z rezultati ugotovitvenega postopka, do navajanja dejstev, ki so v njihovo korist, do predlaganja dokazov. Po ugotovitvah sodišča pa so bile navedene postopkovne določbe ZUP v obravnavanem primeru kršene, te kršitve pa predstavljajo bistveno kršitev pravil upravnega postopka po določbi 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Tožena stranka tako tožnika ni seznanila z ugotovitvami, ki izhajajo iz podatkov, pridobljenih po uradni dolžnosti, ter mu ni dala možnosti, da se o teh podatkih izjasni ter predloži drugačne dokaze. V posledici ugotovljene kršitve je zato dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Zaradi navedenega je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijano odločbo na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. list RS, št. 105/2006, 62/2010, ZUS-1) ter zadevo vrnilo toženi stranki, da opravi ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo v skladu z napotki o postopku tožena stranka dopolnila ugotovitveni postopek ter upoštevaje na tako ugotovljeno dejansko stanje glede premoženja in pogojev iz 24. člena ZBPP, ponovno odločila o zadevi.

Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnik v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 upravičen do povrnitve stroškov postopka v pavšalnem znesku, ki po določbi prvega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu znaša 80,00 EUR.