Jedro

Za ugotavljanje materialnega položaja stranke in njene družine se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke glede načina ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. Sankcija zavrženja predloga iz četrtega odstavka 108. člena ZPP ne velja za podatke o dohodkih in premoženju stranke in njenih družinskih članov iz 12. člena ZST-1, o katerih se vodijo zbirke podatkov in jih mora sodišče pridobiti po uradni dolžnosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožničin predlog za oprostitev plačila sodnih taks.

2. Tožnica je proti takšni odločitvi vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijani sklep spremeni tako, da tožnico oprosti plačila sodne takse oziroma jo delno oprosti plačila sodne takse ali pa ji omogoči plačilo sodne takse na obroke. Podredno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navedla je, da je sodišče po uradni dolžnosti pridobilo določene podatke o materialnem in premoženjskem stanju tožnice oziroma njene družine, ki jih je v prvotnem postopku napačno presodilo. Imelo je vse podatke, da je lahko vsebinsko odločalo o predlogu tožnice in bi to tudi moralo storiti.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (1. odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah, ZST-1). Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja (5. odstavek 11. člena ZST-1). Ne glede na navedeno določbo je do celotne oprostitve plačila taks upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč (6. odstavek 11. člena ZST-1). V 13. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) je določeno, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke.1

5. Pritožbeno sodišče je že v prejšnjem sklepu poudarilo, da se tako po ZST-1 (12.a člen) kot tudi po ZBPP (14. člen) materialni položaj stranke oziroma prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje stranke oziroma prosilca ter dohodke in premoženje družinskih članov.2 Za ugotavljanje materialnega položaja stranke oziroma prosilca in njegove družine pa se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. Ta zakon je Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre), ki napotuje (11. člen ZSVarPre) na Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Navedena predpisa določata osebe, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja za upravičenost do denarne socialne pomoči, način ugotavljanja materialnega položaja, kateri dohodek in katero premoženje se upošteva in katero ne, ter izključitvene razloge z izjemami za upravičenost do denarne socialne pomoči. Od uveljavitve novele ZST-1 (ZST-1C) se pri ugotavljanju materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov ne upoštevajo več dohodkovni in premoženjski parametri iz dosedanjega obrazca izjave o premoženjskem stanju, temveč dohodki in premoženje, ki jih upoštevajo centri za socialno delo pri odločanju o pravici do socialne pomoči.3

6. Sodišče prve stopnje je v skladu s petim odstavkom 12a. člena ZST-1 samo pridobilo podatke potrebne za ugotovitev materialnega položaja tožnice in njene družine oziroma njenega lastnega dohodka oziroma lastnega dohodka družine. Zato ni bilo onemogočeno pri odločanju, kar bi pogojevalo zavrženje tožničinega predloga za oprostitev plačila sodnih taks.4 Sicer pa je že samo v svojem prejšnjem sklepu vsebinsko odločilo o tožničinem predlogu. Njegovega zaključka, da tožnica ni upravičena do oprostitve plačila sodne takse, "ker skupna vrednost premoženja tožnice in družinskih članov presega dvakratnik minimalnega dohodka na osebo", ni bilo mogoče preizkusiti glede na določila zgoraj navedenih predpisov ZST-1, ZBPP, ZSVarPre in ZUPJS. To je bil tudi nosilni razlog razveljavitve odločitve o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks. V ponovljenem postopku prvostopenjsko sodišče navedene pomanjkljivosti ni odpravilo.

7. Glede na navedeno je izpodbijani sklep napačen in ga je bilo treba razveljaviti ter vrniti zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP), v katerem bo moralo upoštevajoč navedene predpise pretehtati, ali tožnica izpolnjuje pogoje za oprostitev plačila sodnih taks.

1 Od 1. julija 2017 znaša osnovni znesek minimalnega dohodka 297,53 EUR (Uradni list RS, št 36/2017) 2 V obrazložitvi Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah je poudarjeno, da so določbe prvega do četrtega odstavka 12.a člena ZST-1 pripravljene po vzoru 14. člena ZBPP, kar pomeni, da se premoženje in dohodki strank, ki se upoštevajo pri taksnih oprostitvah, usklajujejo s premoženjem in dohodki, ki se upoštevajo pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Namen takšne uskladitve je v enotnem ugotavljanju materialnega položaja prosilcev, ko gre za pravice v zvezi z različnimi finančnimi ugodnostmi tekom sodnih postopkov (str. 30). 3 Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-1C), str. 27 gradiva. 4 Sankcija zavrženja iz četrtega odstavka 108. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ne velja za podatke o dohodkih in premoženju stranke in njenih družinskih članov iz prvega do četrtega odstavka 12. člena ZST-1, o katerih se vodijo zbirke podatkov in jih mora sodišče pridobiti po uradni dolžnosti (5. odstavek 12.a člena ZST-1).