Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Stroški postopka o prekršku, ki je bil po vloženi zahtevi za sodno varstvo ustavljen, bremenijo proračun prekrškovnega organa.
Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijani sklep v III. točki izreka spremeni tako, da se plačilo priznanih stroškov izvrši iz sredstev proračuna prekrškovnega organa.
A. 1. Prekrškovni organ Policijska postaja Šmarje pri Jelšah je z odločbo o prekršku dne 21. 1. 2020 obdolženega A. A. spoznalo za odgovornega storitve prekrška po prvem odstavku 6. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (v nadaljevanju ZJRM-1) ter mu na podlagi iste zakonske določbe v zvezi s tretjim odstavkom 52. člena ZP-1 izreklo globo v znesku 250,38 EUR. Naložilo mu je tudi plačilo sodne takse v višini 40,00 EUR. Okrajno sodišče v Celju je s sodbo dne 5. 5. 2022 obdolženčevi zahtevi za sodno varstvo ugodilo in postopek o prekršku na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) ustavilo. Odločilo je, da na podlagi tretjega odstavka 59. člena ZP-1 ob smiselni uporabi prvega in drugega odstavka 147. člena ZP-1 ter četrtega odstavka 144. člena ZP-1 obdolženec ne plača sodne takse in drugih stroškov postopka ter ti bremenijo proračun. S sklepom z dne 19. 7. 2022 je obdolžencu priznalo stroške in nagrado njegovega zagovornika v višini 709,31 EUR, v primeru zamude s plačilom skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od dneva zamude do plačila, pri čemer plačilo zneska izvrši finančno-računovodska služba iz sredstev proračuna na fiduciarni račun odvetniške družbe v 30 dneh po pravnomočnosti sklepa.
2. Zoper sklep o odmeri stroškov je zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve po četrtem odstavku 158. člena v zvezi s četrtim odstavkom 144. člena ZP-1 in kršitve drugega odstavka 155. člena v zvezi s četrtim odstavkom 144. člena, prvim odstavkom 147. člena in drugim odstavkom 58. člena ZP-1 ter podrejeno zaradi kršitve po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1 vložil vrhovni državni tožilec Hinko Jenull. Predlaga, da Vrhovno sodišče zahtevi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se plačilo priznanih stroškov izvrši iz sredstev proračuna prekrškovnega organa.
3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) vročilo obdolženčevemu zagovorniku, ki se o njem ni izjavil. Odgovor je skušalo vročiti tudi na obdolženčev naslov stalnega bivališča, od koder se je pisanje dvakrat vrnilo z oznako »ni dvignil«.
B.
4. Z zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovni državni tožilec odločitev sodišča o plačilu stroškov, ki so nastali pred sodiščem, izpodbija le glede vprašanja, ali se stroški postopka o prekršku, če tega sodišče po vloženi zahtevi za sodno varstvo ustavi, izplačajo iz proračuna prekrškovnega organa ali iz proračuna sodišča. 5. Po četrtem odstavku 144. člena ZP-1 stroški postopka o prekršku, ki je bil ustavljen, bremenijo proračun. O tem, kdo plača stroške in kolikšni so, sodišče skladno s prvim odstavkom 145. člena ZP-1 odloči v sodbi o prekršku. Če za ugotovitev stroškov ni zadosti podatkov, se poseben sklep o stroških izda pozneje (drugi odstavek 145. člena ZP-1). ZP-1 ne določa, kateri je pristojni organ za izdajo posebnega sklepa o stroških postopka po drugem odstavku 145. člena ZP-1 Ustavno sodišče je v zadevi spora o pristojnosti med prekrškovnim organom in okrajnim sodiščem zavzelo stališče, da sodi izdaja sklepa o stroških v pristojnosti okrajnih sodišč.1
6. Za hitri postopek ZP-1 tudi nima določbe, ki bi izrecno urejala vprašanje, kateri organ krije stroške ustavljenega postopka, če je postopek o prekršku po odločanju sodišča o zahtevi za sodno varstvo ustavljen. Okrajno sodišče v Celju je določbo četrtega odstavka 144. člena ZP-1 tolmačilo tako, da je treba plačilo stroškov obdolžencu, ki je z zahtevo za sodno varstvo uspel, naložiti v breme proračuna istega sodišča. Vložnik zahteve utemeljeno navaja, da je s tako razlago kršilo zakon in se sklicuje na četrti odstavek 158. člena ZP-1, po katerem se sme odločitev o stroških postopka izpodbijati, če je sodišče o tem vprašanju odločilo v nasprotju z določbami tega zakona.
7. Da je razlaga tretjega odstavka 144. člena ZP-1, po kateri stroške postopka o prekršku, ki je bil po vloženi zahtevi za sodno varstvo, ustavljen, nosi sodišče, napačna, izhaja iz določb ZP-1, ki urejajo pristojnosti prekrškovnih organov ter določb o plačilu obveznosti, ki izhajajo iz odločb prekrškovnih organov in sodišč. Rok za izvršitev odločbe, če je storilec zoper njo vložil zahtevo za sodno varstvo in ta zadrži izvršitev, teče od dneva, ko je bila storilcu odločba, s katero je bila izpodbijana odločba potrjena ali spremenjena, naznanjena oziroma vročena (prvi odstavek 200. člena ZP-1). S podatkom, kdaj je bila vročitev opravljena, razpolagajo prekrškovni organi, ki odločbe sodišč o zahtevah za sodno varstvo skladno s 65.a členom ZP-1 vročajo vlagateljem zahtev. Po prvem odstavku 202. člena ZP-1 se izterjava globe, odvzema premoženjske koristi s plačilom denarnega zneska in stroškov postopka, izrečenih z odločbo o prekršku prekrškovnega organa, pri pristojnem davčnem organu prične na predlog prekrškovnega postopka. Enako velja tudi za stroške postopka, izrečene s sodbo oziroma sklepom sodišča, če je zahteva za sodno varstvo zavrnjena ali zavržena.
8. Po določbah ZP-1 ima torej prekrškovni organ jasne pristojnosti, ko je izvršba odločbe sodišča v breme storilca prekrška. Vložnik zahteve utemeljeno opozarja, da ni razloga, da bi morali v primeru, ko je treba obdolžencu stroške, nastale v postopku o prekršku povrniti, ravnati drugače. Nenazadnje je odločanje okrajnih sodišč o zahtevah za sodno varstvo primerljivo z odločanjem drugostopenjskega organa o pravnem sredstvu. Vloga sodišč je torej instančna kontrola odločb prekrškovnih organov, zato stroški postopka, tako tisti, nastali na prvi stopnji, kot tisti, ki so nastali z odločanjem o pravnem sredstvu, bremenijo organ, ki je postopek vodil. C.
9. Z odločitvijo, da se stroški postopka o prekršku, ki je bil po odločanju o zahtevi za sodno varstvo ustavljen, izplačajo iz proračuna sodišča, je bila v smislu četrtega odstavka 158. člena ZP-1 kršena določba prvega odstavka 144. člena ZP-1. Vrhovno sodišče je izpodbijani sklep sodišča v III. točki njegovega izreka spremenilo tako, da se z izpodbijanim sklepom odmerjeni stroški izplačajo iz proračuna prekrškovnega organa (171. člen ZP-1 v zvezi s prvim odstavkom 426. člena ZKP).
10. Odločitev je bila sprejeta soglasno.
1 Odločba Ustavnega sodišča P-6/21 z dne 20. 1. 2022.