Jedro

174. člen ZD oziroma kakšen drugi zakon ne določa, da bi v zapuščinskih postopkih, ko gre za ediktalni postopek po 9. členu ZD, Republika Slovenija bila oproščena plačila sodnih stroškov. Zato mora tudi nositi stroške oklica, ki so bili predhodno založeni iz sredstev sodišča.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v III izreka delno spremeni tako, da se črta v prvi vrstici „Ministrstvo za javno upravo“. V preostalem delu se pritožba zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu, potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je zapuščina A. A. sestavljena iz dveh parcel in sicer parc. št. 1/1 in 1/13, obe k. o. ..., do ½ in da postane na podlagi 9. člena Zakona o dedovanju državna lastnina ter se izroči Republiki Sloveniji, ker zapustnik ni zapustil dedičev. Odredilo je še vpis v zemljiško knjigo. Pod II izreka je določilo vrednost zapuščine 7.523,50 EUR. Pod III pa je Republiki Sloveniji, Ministrstvu za javno upravo naložilo plačilo stroškov 28,11 EUR.

2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo Republika Slovenija zaradi zmotne uporabe materialnega prava in kršitev določb postopka. Ker gre za dve nepremičnini kot predmetu zapuščine, bi sodišče moralo upoštevati 203. člen ZD in opraviti zapuščinsko obravnavo. Le če gre za premičnine, ali če ni premoženje, obravnave ni treba opraviti. Izpodbija pa odločitev sodišča pod III izreka sklepa, s katerim se nalaga Ministrstvu za javno upravo plačilo stroškov 28,11 EUR. Meni, da Republika Slovenija kot kaducitetna upravičenka ne more kriti stroškov, ki so bili povezani z uvedbo zapuščinskega postopka. Zapuščinski postopek se uvede po uradni dolžnosti in zato so stroški sodišča. Sicer pa opozarja, da je del zemljišč, ki so predmet postopka, kmetijsko zemljišče in to pretežni del, le manjši del pa je stavbno zemljišče. Pri tem se sklicuje na ugotovitve GURS-REN. Zato meni, da bi sodišče moralo stroške ob upoštevanju 219. člena ZD, sorazmerno naloži Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS za kmetijsko zemljišče in ministrstvo za javno upravo za stavbno zemljišče. 3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožba graja postopek sodišča prve stopnje, ker ni bila opravljena glavna obravnava. Pri tem se pritožnica sklicuje na določbo 203. člena ZD. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da določbe 203. člena ZD res določa, da je treba opraviti zapuščinsko obravnavo. Vendar so primeri, ko sodišče lahko odloči, da zapuščinske obravnave ne opravi. Pritožba sicer utemeljeno opozarja, da je v konkretnem primeru predmet zapustnikovo premoženje in sicer nepremičnine. Vendar v pritožbi ne pojasni, katera pravica bi bila prizadeta, ko zapuščinske obravnave ni bilo. Pritožnica tudi prezre, da je sodišče po opravljenem oklicu obvestilo Republiko Slovenijo, da se nihče na oklic ni javil. Nato pa je pritožnica predlagala, da sodišče izda sklep o prihodu nepremičnine na Republiko Slovenijo (list. št. 15). Tako pritožnica ni predlagala, da sodišče opravi zapuščinsko obravnavo. V postopku, ki teče po Zakonu o dedovanju, se subsidiarno uporabi ZPP, če v ZD ni določeno drugače (163. člen ZD). ZD ne ureja primerov, ko stranka postopka predlaga, da sodišče izda sklep o prehodu nepremičnine na Republiko Slovenijo in pri tem ne predlaga zapuščinske obravnave. Pač pa določba 279.a člena ZPP dopušča, da s soglasjem strank sodišče v sporu odloči na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov brez glavne obravnave, če se stranki obravnavi pisno odpovesta. V konkretnem primeru, ko je pritožnica predlagala izdajo sklepa in ni predlagala zapuščinske obravnave, sodišče prve stopnje ni zagrešilo očitane absolutne bistvene kršitve določb ZPP iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Gre za kršitev določbe 203. člena ZD, ki pa ni vplivala na pravilnost in zakonitost sklepa. Pritožnica ne pojasni, kaj bi na naroku navajala oziroma katera pravica je bila prizadeta, ker sodišče prve stopnje ni opravilo zapuščinske obravnave, ampak je odločilo na podlagi listin v spisu.

5. Pritožnica še graja odločitev sodišča iz III sklepa, kjer je sodišče naložilo stroške za objavo oklica v Uradnem listu 28,11 EUR Republiki Sloveniji Ministrstvu za javno upravo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da določba 9. člena Zakona o dedovanju določa, da zapuščina brez dedičev postane last Republike Slovenije in po 219. členu ZD se tudi izroči Republiki Sloveniji. Zato je dodatek iz III izreka, da se Ministrstvu za javno upravo naloži plačilo stroškov, odveč. Pač pa je pravilno sodišče ugotovilo, da se Republiki Sloveniji naloži plačilo stroškov 28,11 EUR. Zakon o sodnih taksah ureja, da je pritožnica oproščena plačila sodnih taks. Pač pa 174. člen ZD oziroma kakšen drugi zakon ne določa, da bi v zapuščinskih postopkih, ko gre za ediktalni postopek po 9. členu ZD, Republika Slovenija bila oproščena plačila sodnih stroškov. Zato mora tudi nositi stroške oklica, ki so bili predhodno založeni iz sredstev sodišča. Pritožnica tudi ne pojasni, na podlagi katerega zakona ji ni treba plačati stroškov postopka. Pač pa pritožnica nima prav, da bi sodišče prve stopnje moralo te stroške deliti po tem, kdo bo upravljal s kmetijskimi zemljišči oziroma stavbnih zemljiščem. Premoženje je postalo last države in ta bo v skladu s predpisi odrejala upravljanje svojega premoženja.

6. Ker je bila pritožba delno utemeljena, jo je bilo treba delno spremeniti tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa. V preostalem delu pa je pritožba neutemeljena in jo je bilo treba zavrniti (365. člen ZPP).