Jedro

V skladu s prvim odstavkom 311. člena ZPP sme sodišče naložiti toženi stranki, naj opravi določeno dajatev le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave. V obravnavanem primeru ni sporno, da je tožnik ob koncu glavne obravnave s svojo družino še vedno živel v zgornjem nadstropju hiše tožencev, zato mu zatrjevana terjatev iz naslova vlaganj tedaj še ni mogla nastati. Njen nastanek je,v skladu s tretjim odstavkom 48. člena SPZ in ustaljenim stališčem sodne prakse, pogojen z vrnitvijo prostorov v posest tožencema.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se spremenita tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi: "1. Prvo tožena stranka A. A., ..., in drugo tožena stranka B. B., ..., sta nerazdelno dolžni plačati tožniku C. C., ..., znesek 41.365,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 11. 2013 dalje do plačila, v 15 dneh, pod izvršbo.

2. Toženi stranki sta nerazdelno dolžni tožniku plačati vse pravdne stroške v roku 15 dni od izdaje sodbe sodišča prve stopnje, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka paricijskega roka dalje, pod izvršbo.“

II. Tožnik mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožencema stroške pravdnega postopka v znesku 4.422,62 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Tožnik je v tožbi zatrjeval, da skupaj z zunajzakonsko partnerko in tremi mladoletnimi otroki živi v zgornjem nadstropju stanovanjske hiše, katere solastnika sta toženca, vsak do 1/2. Stanovanje v zgornjem nadstropju nepremičnine si je uredil s soglasjem tožencev v letih 2005 in 2006. V stanovanje je vložil svoj material, delo pa je delno opravil sam, delno pa s pomočjo prijateljev in plačanih izvajalcev. Na podlagi 48. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) od tožencev zahteva povračilo vlaganj, ki jih je ocenil na 41.365,00 EUR.

2. Toženca sta zatrjevanim vlaganjem oporekala, v pobot pa sta uveljavljala znesek 19.950,00 EUR, ker tožniku v obdobju petih let (tj. od vselitve do 3. 2. 2014) ni bilo treba plačevati najemnine za stanovanje.

3. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da morata toženca tožniku nerazdelno plačati 13.293,37 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 11. 2013 (I. točka izreka); v presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Zavrnilo je tudi pobotni ugovor tožencev (III. točka izreka) ter odločilo o stroških postopka in sodnih taksah (IV. do VI. točka izreka).

4. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zoper I. in IV. točko izreka zavrnilo in v tem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Glede pravdnih stroškov, vsebovanih v V. točki izreka, je pritožbi toženke delno ugodilo in sklep o stroških v tem delu spremenilo (I. točka izreka). Sklenilo je, da pravdni stranki sami krijeta stroške pritožbenega postopka (II. točka izreka).

5. Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 294/2017 z dne 23. 11. 2018 dopustilo revizijo v smeri preizkusa materialnopravne pravilnosti pravnomočne odločitve glede vprašanja prehoda koristi na toženca.

6. Na podlagi navedenega sklepa sta toženca vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlagata, naj reviziji ugodi in sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Podrejeno predlagata, naj reviziji ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglašata stroške revizijskega postopka.

7. Revizija tožencev je bila vročena tožniku, ki predlaga, da jo Vrhovno sodišče zavrne in potrdi sodbo sodišča druge stopnje. Priglaša stroške revizijskega postopka.

**Glede uporabe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)**

8. Sodba sodišča prve stopnje je bila izdana pred 14. 9. 2017, to je pred začetkom uporabe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 10/2017; v nadaljevanju ZPP-E). Zato se je postopek pred Vrhovnim sodiščem na podlagi prvega odstavka 125. člena ZPP-E nadaljeval po določbah ZPP, ki se uporabljajo do začetka uporabe ZPP-E. **Ugotovljeno dejansko stanje**

9. Iz dejanskih ugotovitev sodišč druge in prve stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP), izhaja: - tožnik je sin tožencev, ki s svojo družino živi v zgornjem nadstropju stanovanjske hiše v lasti tožencev; stanovanje v zgornjem nadstropju si je uredil na podlagi soglasja tožencev, ki sta mu hkrati dovolila, da v njem biva brezplačno; - tožnik je v zgornji etaži stanovanjske hiše naredil vetrolov, v spalnici je naredil predelno steno iz mavčnih plošč, med kuhinjo in jedilnico je naredil obok, prenovil je tla in na leseni opaž je v celotnem zgornjem nadstropju namestil mavčne plošče; nadomestil je pet starih radiatorjev z novimi in namestil še tri dodatne ter po celotnem zgornjem nadstropju naredil novo napeljavo za centralno kurjavo; zamenjal je stavbno pohištvo in vgradil strešno okno; podaljšal je balkon in tam naredil sobo; napeljal je dodatno vodovodno napeljavo in del nove električne napeljave; namestil je klimatsko napravo; zunaj je postavil leseno garažo, naredil teraso in kamin ter na parceli posadil šest sadnih dreves; - grelnik vode ("bojler") sta pravdni stranki financirali skupaj (vsaka polovico), k obnovi strešne kritine pa sta toženca prispevala znesek 1.982,97 EUR; - izvedenec je vrednost sporne nepremičnine pred vlaganji ocenil na 104.514,07 EUR, po vlaganjih pa na 119.689,23 EUR, kar pomeni, da se je vrednost nepremičnine po vlaganjih povečala za 15.175,22 EUR (od tega sta 1.313,85 EUR oziroma 7,46 % vlaganj prispevala toženca); strošek legalizacije zazidave balkona znaša 750,00 EUR.

**Razlogi sodišč nižjih stopenj**

10. Sodišči nižjih stopenj sta ugotovili, da je tožnik imel soglasje tožencev za zatrjevana vlaganja, zato sta tožbeni zahtevek presojali na podlagi prvega odstavka 48. člena SPZ. Glede višine zahtevka sta sledili mnenju izvedenca gradbene stroke, ki je ugotovil, da se je vrednost nepremičnine tožencev zaradi vlaganj povečala za 15.175,22 EUR, od česar sta odšteli prispevek tožencev k vlaganjem ter strošek, ki ga bosta toženca imela z legalizacijo podaljšanja in zazidave balkona. Zaključili sta, da sta toženca na račun tožnikovih vlaganj obogatena za 13.293,37 EUR, kar morata tožniku nerazdelno plačati skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje.1 Pobotni ugovor tožencev sta zavrnili, ker sta ugotovili, da sta toženca tožniku dovolila, da v spornem stanovanju z družino biva brezplačno.2 **Jedro revizijskih navedb**

11. Revidenta sodišču druge stopnje očitata zmotno presojo materialnopravnega vprašanja prehoda koristi vlaganj s tožnika na toženca (48. člen SPZ). Tožnik je namreč na dan vložitve tožbe in na dan sojenja pred sodiščem prve stopnje v spornem stanovanju na naslovu ... s svojo družino še vedno živel in nepremičnino skupaj s funkcionalnim zemljiščem souporabljal. Menita, da sta sodišči nižjih stopenj odstopili od sodne prakse. Vrhovno sodišče je namreč v odločbah II Ips 808/2007 in II Ips 268/2012 jasno zavzelo stališče, da v primeru vlaganj do prehoda koristi iz graditelja na lastnika pride šele, ko graditelj nepremičnino preneha uporabljati, in ne že z zaključkom vlaganj. To izhaja tudi iz tretjega odstavka 48. člena SPZ in stališč Višjega sodišča v Ljubljani v zadevah I Cp 723/2010 in I Cp 2527/2009. Tožba je preuranjena, zato bi sodišči zahtevek morali zavrniti.

**Povzetek odgovora na revizijo**

12. Tožnik meni, da revizija tožencev ni utemeljena, ker toženca niti pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbenem postopku nista uveljavljala ugovora preuranjenosti tožbenega zahtevka, kar bi sicer imelo za posledico zavrženje tožbe. Gre torej za revizijsko novoto, ki je nedovoljena, ker je bila prvič uveljavljena šele v predlogu za dopustitev revizije.3 Dopustitev takšnega ugovora v revizijskem postopku posega v tožnikovo pravico do izjave v postopku in krši načelo kontradiktornosti. Dodaja še, da se je iz sporne nepremičnine z družino izselil aprila 2017 in da bi moral v primeru ugoditve reviziji ponovno sprožati dejansko identičen postopek, kar bi bilo v nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka.

**Pravna podlaga**

13. Če nekdo (graditelj) s soglasjem lastnika nepremičnine postavi, prizida ali izboljša zgradbo, na nepremičnini ne pridobi lastninske pravice, lahko pa od lastnika nepremičnine zahteva tisto, za kar je bil ta obogaten (prvi odstavek 48. člena SPZ). Zastaralni roki za zahtevke graditelja tečejo od dneva, ko je graditelj izgubil posest nepremičnine (tretji odstavek 48. člena SPZ).

**Presoja utemeljenosti revizije**

14. Revizija je utemeljena.

15. Očitek zmotne uporabe materialnega prava je utemeljen. Izboljšavo tuje nepremičnine ureja 48. člen SPZ, ki v prvem odstavku graditeljema (v prvi vrsti) priznava zahtevek za povrnitev vrednosti vlaganj. Gre za verzijski zahtevek, ki zastara v (splošnem) zastaralnem roku petih let, za katerega pa je SPZ v tretjem odstavku 48. člena določil, da začne teči komaj od dneva, ko graditelj izgubi posest nepremičnine (tretji odstavek 48. člena SPZ). Specialna ureditev začetka teka zastaralnega roka je logična posledica razumevanja instituta neupravičene obogatitve; temeljna predpostavka vsakega obogatitvenega zahtevka je namreč prehod koristi od prikrajšanca na okoriščenca, do tega prehoda pa ne pride že z zaključkom vlaganj v tujo nepremičnino, ampak šele z izgubo posesti nepremičnine. V obravnavanem primeru je lastništvo nepremičnine tudi po adaptaciji in ureditvi stanovanja tožnika ostalo v lasti tožencev, koristi od investicij pa so uživali vsi, ki so živeli v sporni nepremičnini, to so tožnikova družina in oba toženca. Da do prehoda koristi pride šele, ko vlagatelj preneha in neupravičeno obogateni prične uporabljati nepremičnino, v katero je vlagatelj vlagal, in ne že z zaključkom vlaganj, je tudi ustaljeno stališče revizijskega sodišča.4

16. V skladu s prvim odstavkom 311. člena ZPP sme sodišče naložiti toženi stranki, naj opravi določeno dajatev le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave. V obravnavanem primeru ni sporno, da je tožnik ob koncu glavne obravnave s svojo družino še vedno živel v zgornjem nadstropju hiše tožencev, zato mu zatrjevana terjatev iz naslova vlaganj tedaj še ni mogla nastati. Njen nastanek je, kot je bilo obrazloženo zgoraj, namreč v skladu s tretjim odstavkom 48. člena SPZ in ustaljenim stališčem sodne prakse pogojen z vrnitvijo prostorov v posest tožencema. Respondentova trditev, da se je iz stanovanja izselil aprila 2017, za odločitev v tem sporu ni relevantna. Časovne meje pravnomočnosti namreč zajemajo samo tista dejstva, ki so obstajala do konca glavne obravnave. V korist načela ekonomičnosti, na katerega se sklicuje tožnik, učinka časovnih mej pravnomočnosti ni mogoče izključiti.

17. Neutemeljeni so očitki respondenta, da ugovor preuranjenosti tožbenega zahtevka ni utemeljen, ker pomeni revizijsko novoto in bi bila z upoštevanjem tega ugovora v revizijskem postopku tožniku kršena pravica do izjave v postopku in načelo kontradiktornosti. Sodišče pozna materialno pravo po uradni dolžnosti (iura novit curia) in ga po uradni dolžnosti tudi uporablja, zato mora po uradni dolžnosti uporabiti tudi določbo o začetku teka zastaralnega roka iz tretjega odstavka 48. člena SPZ, ne da bi ga na to morali opozarjati pravdni stranki. Tudi pritožbeno sodišče na zmotno uporabo materialnega prava pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato toženca z materialnopravnim ugovorom preuranjenosti zahtevka v revizijskem postopku nista prekludirana.

18. Po zgoraj obrazloženem je odločitev sodišč nižjih stopenj materialnopravno zmotna. Zatrjevana terjatev tožnika do konca glavne obravnave še ni zapadla, zato je tožbeni zahtevek v celoti neutemeljen (prvi odstavek 311. člena ZPP).

**Odločitev o reviziji**

19. Ker je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno, je revizijsko sodišče reviziji ugodilo in sodbi sodišč nižjih stopenj spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo (prvi odstavek 380. člena ZPP).

**Odločitev o stroških**

20. Ker je revizijsko sodišče izpodbijani sodbi spremenilo, mora odločiti tudi o vseh pravdnih stroških. Odločitev o stroških postopka temelji na določbah prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP in (glede na čas vložitve tožbe) na določbah Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT). Toženca sta v tej pravdi v celoti uspela, zato jima je tožnik dolžan povrniti pravdne stroške.

21. Pravdne stroške tožencev v zvezi s postopkom na prvi stopnji je sodišče v skladu s stroškovnikom in ZOdvT odmerilo na 2.259,32 EUR.5 Spremenil se je tudi pravdni uspeh v pritožbenem postopku, zato je tožnik dolžan povrniti tožencema njune pritožbene stroške. Te je v skladu s stroškovnikom in ZOdvT sodišče odmerilo na 1.267,82 EUR.6 Toženca sta z revizijo v celoti uspela, zato jima je tožnik dolžan povrniti tudi revizijske stroške, ki jih je revizijsko sodišče v skladu z vloženim stroškovnikom odmerilo na 895,48 EUR.7

22. Tožnik mora vse odmerjene stroške, ki skupaj znašajo 4.422,62 EUR tožencema plačati v petnajstdnevnem paricijskem roku, ki prične teči naslednji dan po vročitvi te sodbe (prvi, drugi in tretji odstavek 313. člena ZPP).

1 Sodišče druge stopnje se pri tem sklicuje na odločbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 234/2015 z dne 20. 4. 2017. 2 Sodišče prve stopnje se pri tem sklicuje na odločbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 64/2015 z dne 27. 8. 2015. 3 Sklicuje se na odločbi Vrhovnega sodišča RS II Ips 156/2011 z dne 17. 4. 2014 in X Ips 332/2012 z dne 13. 9. 2012. 4 Primerjaj odločbi Vrhovnega sodišča RS II Ips 808/2007 z dne 24. 9. 2009 in II Ips 268/2012 z dne 3. 10. 2013. 5 Priznani stroški prvostopenjskega postopka obsegajo nagrado za postopek (tar. št. 3100) v višini 828,10 EUR, nagrado za narok (tar. št. 3102) v višini 764,40 EUR, pavšalni znesek za materialne stroške (tar. št. 6002) v višini 20,00 EUR, stroške prevoza (tar. št. 6003) v višini 37,00 EUR in 22 % DDV v višini 362,89 EUR, ter strošek izvedenca v višini 246,93 EUR. 6 Priznani stroški pritožbenega postopka obsegajo nagrado za postopek (tar. št. 3210) v višini 1.019,20 EUR, pavšalni znesek za materialne stroške (tar. št. 6002) v višini 20,00 EUR in 22 % DDV v višini 228,62 EUR. 7 Priznani stroški obsegajo nagrado za postopek v višini priglašenega zneska 734,00 EUR in 22 % DDV v višini 161,48 EUR.