Jedro

V obravnavanem primeru je predlagatelj predlagal odvzem predmeta, ki je last samega storilca, kar pomeni, da bi sodišče pogoje za izrek te sankcije moralo presojati po določbi prvega odstavka člena 25 ZP-1. Iz izpodbijanega sklepa pa izhaja, da je prvo sodišče razloge za zavrnitev predloga predlagatelja za izrek stranske sankcije s tem, ko je obrazložilo, da ni mogoče z gotovostjo trditi, da zaseženo vozilo predstavlja konkretno nevarnost za katerokoli izmed dobrin, naštetih v drugem odstavku člena 25 ZP-1, nepravilno gradilo na določbi drugega odstavka člena 25 ZP-1, ki uzakonja pogoje za izrek te stranske sankcije v primeru, če storilec ni lastnik predmeta. Taki razlogi pa so tudi pomanjkljivi in, kot pravilno izpostavlja pritožba, tudi nasprotujoči. Iz izpodbijanega sklepa namreč na eni strani izhaja, da je obdolženec oba prekrška storil iz nepremišljenosti in lastnega prepričanja, da lahko počne, kar si želi in da je v konfliktu z očetom, ki se prav tako ne želi vključevati v tovrstne postopke, istočasno pa v razlogih očetu nalaga večjo skrb, da mladoletnik v bodoče ne bo več ponavljal prekrškov, čeprav je mladoletnik sam povedal, da nima razlogov, da bi očeta sploh poslušal.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točki II.) razveljavi in vrne v tem obsegu sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom mladoletnemu storilcu D. P. (doslej še nekaznovanemu zaradi prekrškov) zaradi storitve prekrškov po osmem odstavku člena 56 ZVoz-1 in po šestem odstavku člena 25 ZMV ob upoštevanju določbe člena 35 Zakona o prekrških (ZP-1) izreklo vzgojni ukrep - ukor. Predlog predlagatelja za izrek stranske sankcije glede odvzema neregistriranega motornega kolesa znamke Yamaha, tip ... št. šasije ... je zavrnilo in odločilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa vozilo mladoletniku vrne.

2. Odločitvi sodišča prve stopnje v delu, v katerem je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagatelja za izrek stranske sankcije odvzema motornega kolesa napada prekrškovni organ z uveljavljanjem pritožbenega razloga iz 4. točke člena 154 ZP-1 in predlaga, da se v tem delu sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se mladoletnemu obdolžencu poleg izrečenega ukora izreče še odvzem predmeta - njegovega motornega kolesa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz izpodbijanega sklepa, ki je meritorna odločba izhaja, da je sodišče prve stopnje sledilo predlagatelju in po dokazni oceni obdolženčevega zagovora in izpovedi njegovega zakonitega zastopnika - očeta A. P. ter poročila Centra za socialno delo iz .... ugotovilo, da je mladoletnemu obdolžencu dokazana storitev obeh očitanih prekrškov. Zato mu je na podlagi uvodoma citiranih zakonskih določb ob upoštevanju določbe člena 35 ZP-1 izreklo vzgojni ukrep - ukor. Svojo odločitev je obrazložilo s tem, da oba prekrška izvirata iz istega dogodka, ki ju je mladoletni obdolženec stori iz nepremišljenosti oziroma iz prepričanja, da lahko počne vse, kar si želi, kritično pa je bilo tudi do obdolženčevega očeta, ki se ne želi vključevati v programe, ki bi pripomogli k izboljšanju odnosov med njim in mladoletnim obdolžencem in posledično k reševanju nastalih situacij. Glede zaseženega vozila pa je odločilo, da predlog predlagatelja za odvzem motornega kolesa ni utemeljen iz razloga, ker ni mogoče z gotovostjo trditi, da zaseženo vozilo predstavlja konkretno nevarnost za katerokoli od dobrin iz drugega odstavka člena 25 ZP-1, obdolženčevemu očetu pa je naložilo, da se mladoletnemu obdolžencu ne sme dovoliti vožnja z neregistriranim vozilom in brez veljavnega vozniškega dovoljenja.

5. Utemeljeno takšne razloge za zavrnitev izreka stranske sankcije problematizira prekrškovni organ s poudarjanjem splošne varnosti in življenja ljudi, v konkretnem primeru pa tudi splošne varnosti in življenja samega mladoletnika, ki mu je uporaba motornega kolesa omogočena brez kakršnihkoli omejitev in ne zgolj v ozkem lokalnem območju. Opozarja na mladoletnikovo pojasnilo, da take vožnje opravi ponoči, namesto podnevi prav iz razloga, ker nima vozniškega dovoljenja, kar po prepričanju pritožbe kaže na njegovo preračunljivost in brezobzirnost do drugih udeležencev v cestnem prometu. Zato posledično napotek sodišča njegovemu zakonitemu zastopniku (očetu), da sinu ne sme več dovoliti ponavljanja prekrškov, nima nobene teže, saj sodišče istočasno samo ugotavlja, da so med mladoletnikom in njegovim očetom nesoglasja in da mladoletnik očeta ne posluša, ves čas pa skrbi sam zase, oba prekrška pa je storil iz lastnega prepričanja, da lahko počne vse, kar si želi, saj tudi v času sestave pritožbe mladoletnik še ni pridobil veljavnega vozniškega dovoljenja. Take pritožbene navedbe so utemeljene.

6. V obravnavani zadevi ni sporno, da je zaseženo vozilo last mladoletnika, saj je v dokaz le-tega mladoletni storilec sam predložil sodišču kupoprodajno pogodbo med prodajalcem B. Š. in njim z dne 20. 8. 2019, kar pomeni, da sta oba očitana prekrška bila storjena le nekaj dni po nakupu tega vozila. Izrek stranske sankcije odvzema predmetov je opredeljen v členih 25 in 137 ZP-1, pri čemer iz določbe prvega odstavka člena 25 ZP-1 izhaja, da se predmeti, ki so bili uporabljeni ali pa namenjeni za prekršek ali pa so nastali s prekrškom, smejo odvzeti, če so storilčeva last, ali pa če z njimi razpolaga pravna oseba, ki je storilec prekrškov. Predmeti pa se lahko v postopku o prekršku odvzamejo tudi takrat, če storilec ni lastnik ali pa če z njimi ne razpolaga pravna oseba oziroma, če to terjajo splošno varnost, varovanje življenja in zdravja ljudi, varstvo okolja in ohranjanje narave, gospodarska razmerja ali pa razloge morale kot tudi v drugih primerih, ki jih določa zakon. V obravnavanem primeru je predlagatelj predlagal odvzem predmeta, ki je last samega storilca, kar pomeni, da bi sodišče pogoje za izrek te sankcije moralo presojati po določbi prvega odstavka člena 25 ZP-1. Iz izpodbijanega sklepa pa izhaja, da je prvo sodišče razloge za zavrnitev predloga predlagatelja za izrek stranske sankcije s tem, ko je obrazložilo, da ni mogoče z gotovostjo trditi, da zaseženo vozilo predstavlja konkretno nevarnost za katerokoli izmed dobrin, naštetih v drugem odstavku člena 25 ZP-1, nepravilno gradilo na določbi drugega odstavka člena 25 ZP-1, ki uzakonja pogoje za izrek te stranske sankcije v primeru, če storilec ni lastnik predmeta. Taki razlogi pa so tudi pomanjkljivi in, kot pravilno izpostavlja pritožba, tudi nasprotujoči. Iz izpodbijanega sklepa namreč na eni strani izhaja, da je obdolženec oba prekrška storil iz nepremišljenosti in lastnega prepričanja, da lahko počne, kar si želi in da je v konfliktu z očetom, ki se prav tako ne želi vključevati v tovrstne postopke, istočasno pa v razlogih očetu nalaga večjo skrb, da mladoletnik v bodoče ne bo več ponavljal prekrškov, čeprav je mladoletnik sam povedal, da nima razlogov, da bi očeta sploh poslušal. Ker so tako zapisani razlogi prvega sodišča glede odvzema stranske sankcije so pomanjkljivi in nasprotujoči, je bilo potrebno ob upoštevanju določbe člena 168 ZP-1 v zvezi z 8. točko prvega odstavka člena 155 ZP-1 pritožbi predlagatelja ugoditi in izpodbijani sklep v delu glede odločitve o zavrnitvi predloga predlagatelja za izrek stranske sankcije odvzema motornega vozila, last mladoletnika razveljaviti in vrniti v tem obsegu zadevo sodišču prve stopnje v novo odločitev.

7. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje znova moralo sprejeti odločitev glede predlagateljevega predloga v zvezi z izrekom stranske sankcije odvzema neregistriranega motornega vozila. Izhajati bo moralo iz določbe prvega odstavka člena 25 ZP-1, ki uzakonja odvzem predmetov v primeru, če so le-ti storilčeva last in tako, kot izhaja iz navedb v pritožbi ugotoviti, ali je glede na dosedanjo mladoletnikovo nekaznovanost v postopku o prekršku, ter njegovo prepričanje, da lahko počne vse, kar si želi, in ob upoštevanju okoliščin, v katerih je oba prekrška storil (nočni čas), kot tudi glede na ugotovitve v poročilu CSD.... z dne 25. 10. 2019 ter po potrebi ob pridobitvi še ostalih dokazov, za katere bo sodišče samo ocenilo, da so potrebni, ali je predlog predlagatelja za izrek te stranske sankcije utemeljen, v nasprotnem primeru pa bo moralo zaseženo vozilo nemudoma mladoletniku vrniti. Za svojo odločitev pa bo moralo navesti jasne in prepričljive razloge.