Jedro

Razveze pogodbe zaradi neizpolnjevanja ne more zahtevati izročevalec, ki sopogodbeniku preprečuje izvrševanje pogodbenih obveznosti iz neutemeljenih razlogov. In ravno to je bilo ugotovljeno v konkretnem primeru.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Takrat 79-letna tožnica A. Z. je 25. 3. 1999 s tožencem A. G. sklenila pred notarjem ... izročilno pogodbo v obliki notarskega zapisa. V takojšnjo last mu je prepustila dve stavbišči in več zemljiških in gozdnih parcel v k.o. ... Izročitev premoženja je v pogodbi utemeljena z izročevalkino izjavo, da toženec na posestvu dela in ga ohranja ter da izročevalki pomaga pri preživljanju s skupnim gospodinjstvom. A. G. se je A. Z. s pogodbo zavezal: dovoliti ji v hiši ... služnostno pravico dosmrtnega brezplačnega in na njegove stroške ogrevanega stanovanja, v primeru onemoglosti ali bolezni pa tudi čiščenje in beljenje tega stanovanja; nuditi ji vsak dan primerne obroke hrane pri skupni mizi, v primeru bolezni pa v izročevalkinih bivalnih prostorih; v primeru bolezni zagotoviti ji zdravniško pomoč in zdravila; skrbeti za redno pranje njenega perila in posteljnine ter ji kupovati potrebno obleko in obutev; jo na njeno željo peljati k maši ter na obiske k sorodnikom; na svoje stroške priskrbeti ji postrežnico, če sam ne bi zmogel oskrbe, ob odločitvi izročevalke za namestitev v dom za ostarele pa plačevati oskrbne stroške, ki bi presegli izročevalkino plačilno sposobnost ter ji za primer smrti zagotoviti krajevnim razmeram primeren pogreb ter vzdrževati družinski grob.

2. Tožnica je s tožbo zahtevala razvezo izročilne pogodbe in izstavitev listine, na podlagi katere bi bilo pri tožencu izročenih nepremičninah vzpostavljeno prejšnje zemljiškoknjižno stanje. Zahtevek je utemeljevala s trditvijo, da toženec svojih pogodbenih obveznosti ne izpolnjuje. Sodišče prve stopnje je njen tožbeni zahtevek zavrnilo. Ugotovilo je, da toženec poskušal izpolnjevati svoje pogodbene obveznosti do tožnice (razen glede skrbi za pranje perila in posteljnine, kar je glede na obseg prevzetih obveznosti ocenilo kot zanemarljivo), da pa je prav tožnica tista, ki tožencu izpolnitev pogodbe neutemeljeno, iz razlogov, ki so izključno na njeni strani, onemogoča: toženec že od leta 2001 dalje nima možnosti vstopa v hišo, zato jo vzdržuje, kolikor je to mogoče z zunanje strani; ko ureja okolico, tožnica pokliče policijo; za prevoze se na toženca ne obrne nikoli, pač pa za to prosi druge, enako velja tudi za nakup oblačil in obutve; od toženca sprejema plačevanje elektrike, ki jo uporablja (tudi) za gretje stanovanja ter kritje stroškov telefona, hrano, ki ji jo prinaša, pa zavrača. Ugotovljeno je še, da si je tožnica še vedno sposobna sama kuhati, prati in likati in da oskrbe, ki bi zahtevala pomoč tretje osebe, ne potrebuje. Trditvi, da bi skrb toženca odklanjala zaradi njegovega grdega ravnanja z njo in zaradi bojazni pred njim, ni verjelo.

3. Sodišče druge stopnje je sodbo prvostopenjskega sodišča potrdilo.

4. Tožnica je zoper sodbo pritožbenega sodišča vložila revizijo. Očita mu, da se ni opredelilo do vseh njenih pritožbenih navedb. Menilo je, da v zvezi s trditvijo, da so bile priče naučene, tožnica ni navedla nobene tehtne okoliščine. V tem delu je sodba nepopolno obrazložena, saj je izkustveno malo verjetno, da bi ljudje stali ob svojih hišah oziroma gledali skozi okna in opazovali izpolnjevanje obveznosti po sporni izročilni pogodbi. Sodba sodišča druge stopnje ne ponudi nobenega razloga niti o tem, zakaj tožnici ni verjeti glede neizpolnjevanja pogodbe. Dejstvo je, da se tožnica toženca boji in da je toženec na ta način dosegel, da se izročilna pogodba ne izpolnjuje. Tožbeni zahtevek je zato materialnopravno utemeljen.

5. Revizija je bila vročena tožencu, ki nanjo ni odgovoril, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije (375. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

6. Revizija ni utemeljena.

7. Na revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka revizijsko sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, ampak samo na zahtevo stranke (371. člen ZPP). Ta mora biti zato obrazložena: v njej mora biti pojasnjeno, katero ravnanje ali opustitev sodišča je bilo v nasprotju s procesnimi pravili. Očitek, da se pritožbeno sodišče ni opredelilo do vseh tožničinih pritožbenih navedb, je povsem splošen in tega standarda ne dosega; zato je neutemeljen.

8. Neutemeljeni sta tudi revizijski trditvi, (1) da so pomanjkljivi razlogi izpodbijane sodbe o tožničinih trditvah, da so bile priče naučene in (2) da sodba nima nobenega razloga o tem, zakaj se ni verjelo tožničinim trditvam o razlogih neizpolnjevanja pogodbe. Razloge o obojem je pritožbeno sodišče navedlo v tretjem in četrtem odstavku na drugi strani izpodbijane sodbe, tako, da kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni zagrešilo. Graja dokazne ocene in dejanskih zaključkov prvostopenjskega sodišča, ki jih je drugostopenjsko sprejelo kot pravilne, pa (tudi) skozi formalno sklicevanje na procesne kršitve (in tožničino revizijo je mogoče razumeti le tako) ni dovoljena: revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

9. Ob v 2. točki povzetih dejanskih ugotovitvah nižjih sodišč, na katere je revizijsko sodišče vezano, je pravnomočna odločitev materialnopravno pravilna. Pogodba, ki sta jo pravdni stranki sicer naslovili kot izročilno pogodbo, je po svoji pravni naravi preužitkarska pogodba, ki je ZD ni poznal, pač pa se je razvila v praksi kot pogodba, sorodna pogodbi o dosmrtnem preživljanju kot jo je urejal Zakon o dedovanju (v nadaljevanju ZD) v določbah 117. člena in naslednjih; tudi zanjo je značilno, da je odplačna in tvegana, le, da izročitev premoženja ni pridržana do izročevalčeve smrti. Sedaj veljaven Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ) jo ureja v določbah 564. člena in naslednjih. V drugem odstavku 568. člena OZ je, enako kot v drugem odstavku 120. člena v času sklenitve izpodbijane pogodbe veljavnega ZD, določeno, da lahko vsaka stranka zahteva, da se pogodba razveže, če druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti. Toda po ustaljeni sodni praksi razveze pogodbe zaradi neizpolnjevanja ne more zahtevati izročevalec, ki sopogodbeniku preprečuje izvrševanje pogodbenih obveznosti iz neutemeljenih razlogov. In ravno to je bilo ugotovljeno v konkretnem primeru.

10. Revizija je zato neutemeljena in jo je revizijsko sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).