Jedro

Sklep o dedovanju mora vsebovati navedbo vseh nepremičnin in premičnin. Če dediči niso seznanjeni z vso zapuščino, tudi ne morejo izoblikovati prave volje o sprejemu ali odpovedi dediščini.

Zakon o dedovanju dopušča, da prizadeta oseba poda sodišču pisno izjavo, če ne pride na obravnavo.

Predlog za cenitev po izvedencu lahko poda vsak taksni zavezanec, ki meni, da mu je sodišče zaradi previsoko ocenjene vrednosti zapuščine odmerilo v plačilo previsok znesek sodne takse.

Izrek

Pritožbi se u g o d i in se izpodbijani sklep (točka II izreka) r a z v e l j a v i in se zadeva v r n e sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odredilo vpis lastninske pravice v obsegu 1/2 na nepremičnini vl.št. k.o.Petrovče na ime zapustnice N.G. (točka I izreka).

Za zakonite dediče je razglasilo H.G. st.,ki deduje 1/5 nepremične in 2/5 premične zapuščine; K.G., ki deduje 1/5 nepremične zapuščine; M.G., ki deduje 1/5 zapuščine; A.G., ki je dedni delež prepustil H.G. ml.; in H.G. ml., ki deduje 2/5 zapuščine (točka II izreka). V tem delu je sodišče tudi ugotovilo, katero nepremično in premično premoženje spada v zapuščino.Zaradi odmere takse je vrednost ocenilo na 3.000.000,00 SIT,odbilo pogrebne stroške v znesku 600.000,00 SIT in vrednost čiste zapuščine ocenilo na 2.400.000,00 SIT. V skladu z dednimi deleži je za posamezne dediče odredilo vpise v zemljiško knjigo pri nepremični zapuščini. Sodno takso je odmerilo na 48.000,00 SIT oz. 9.600,00 SIT po dediču. Zoper ta sklep se je pritožil H.G. st.. Vrednost hiše in pogrebnih stroškov ni prav ugotovljena. Sodišče naj določi cenilca, za katerega si bodo dediči delili stroške. Dveh sinov ni bilo na obravnavi in sta pozneje dostavila pisni izjavi, kar je lahko napisal kdo drug.

Odgovor na pritožbo so podali A.G., M.G. in H.G. ml., in vsi so pritožbene navedbe zavračali.

Pritožbi se ugodi.

Sodišče prve stopnje je v sklepu izrecno navedlo, da ocenjuje vrednost zapuščine zgolj zaradi odmere sodne takse, ki jo morajo dediči plačati. Taksna tarifa št.9, ki je sestavni del Zakona o sodnih taksah, določa, da se v zapuščinskem postopku plača sodna taksa glede na čisto vrednost zapuščine, načeloma za manjšo vrednost nižja taksa oz. za večjo vrednost višja taksa, v skladu s tarifo.

Sodišče ugotavlja vrednost po prostem preudarku, na podlagi izjav dedičev in podatkov, s katerimi razpolaga. Če je potrebno, lahko odredi, da ocenijo vrednost izvedenci na stroške dedičev. Cenitev po izvedencu je predlagal H.G. st., ker se ne strinja z oceno vrednosti po sodišču. Takšen predlog lahko poda vsak taksni zavezanec, ki meni, da mu je sodišče zaradi previsoko ocenjene vrednosti premoženja odmerilo v plačilo previsok znesek sodne takse. Zato je potrebno pritožbi ugoditi in sklep o odmeri sodne takse razveljaviti (3.točka 380.člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP/77, v zvezi s členom 163 Zakona o dedovanju, ZD, in členom 498 ZPP/99). Sodišče prve stopnje bo moralo razpisati nov narok, na katerem bo obravnavalo pritožnikov predlog po popisu in cenitvi premoženja.

Pritožbene navedbe glede pisnih dednih izjav pa niso utemeljene.

Zakon dopušča, da prizadeta oseba poda sodišču pisno izjavo, če ne pride na obravnavo (3.odstavek 205.člena ZD in 3.odstavek 207.člena ZD). Podpisa na izjavi o sprejemu dediščine, ki se predloži sodišču, ni potrebno overiti, čeprav lahko sodišče v dvomu zahteva overitev izjave (2.odstavek 208.člena ZD). Pritožnik bi zato moral določno navesti, zakaj meni, da posamezna pisna izjava ni v redu oz. bi moral trditi, da je izjave v resnici napisal kdo drug, če bi želel pritožbo utemeljiti. Tako pa glede pisnih izjav ni izrazil nobenega konkretnega dvoma.

Ko sodišče druge stopnje odloča o pritožbi, mora po uradni dolžnosti paziti na pravilno uporabo materialnega prava in na bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Po določbi 2.točke 2.odstavka 214.člena ZD mora sklep o dedovanju vsebovati navedbo vseh nepremičnin in navedbo vseh premičnin. Ko je zapuščinsko sodišče naštelo hranilne knjige in bančne račune zapustnice, ni navedlo, koliko denarja je sploh na teh računih. To je pomembno tudi zaradi ocene vrednosti zapuščine.

Predvsem pa se ob pravilni uporabi te določbe domneva, da so dediči seznanjeni z vso zapuščino, kajti če niso, ne morejo izoblikovati prave in resnične volje o sprejemu oz. o odstopu dednega deleža. Toda seznam premoženja, kot izhaja iz sklepa o dedovanju, ni nepopolen le opisno, temveč se zapuščinsko sodišče tudi ni izreklo o obstoju še šestega bančnega računa, ki naj bi obstajal glede na ugotovitve z l.št.20 spisa.

Zapuščinsko sodišče bo moralo narok ponovno razpisati, zato da bo popolnoma ugotovilo obseg zapuščine in ga kot takega povzelo v sklep.

Pritožnik pa se bo imel možnost izjaviti o dokaznem predlogu postavitve izvedenca zaradi cenitve zapuščine. Zaradi opisanih pomankljivosti je namreč potrebno izpodbijani sklep po uradni dolžnosti razveljaviti in zadevo vrniti v novo odločanje (3.točka 380.člena ZPP/77 v zv. s členom 498 ZPP/99 in 163.člena ZD).