Jedro

Pravno odločilna je ravno okoliščina ali je v času pred začetkom postopka izbrisa brez likvidacije pa do izteka roka za ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije v zvezi s subjektom izbrisa iz sodnega registra podan predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije.

Sodišče prve stopnje mora tedaj, ko prejme predlog, da se po uradni dolžnosti začne postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije in preden odloči o začetku postopka postopka izbrisa nedvomno po uradni dolžnosti paziti na pravno pomembno okoliščino ali je zoper pravno osebo morda že začet postopek zaradi insolventnosti, saj v obeh postopkih velja, da se smiselno uporabljajo določbe ZPP (121. člen ZFPPIPP in 429. člen ZFPPIPP).

Procesno pravno gledano končna posledica obeh postopkov pomeni odločanje o isti stvari (zahtevku) skladno s tretjim odstavkom 189. člena ZPP, ki določa, da dokler pravda teče, se ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istima strankama; če se taka pravda začne, sodišče zavrže tožbo.

V konkretni zadevi bi sodišče moralo zavreči predlog za začetek postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, če bi ugotovilo, da je predhodno že začet postopek zaradi insolventnosti, saj se to pravno dejstvo vpiše v sodni register (133. člen ZFPPIPP).

Ugovorni razlog iz tretje točke prvega odstavka 435. člena ZFPPIPP je sicer res mogoče uveljavljati kadarkoli med postopkom izbrisa iz sodnega registra, vendar ugovor s takšnim ugovornim razlogom ni dovoljen, saj je dovoljen le, če je bil do poteka roka za ugovor vložen predlog za začetek stečajnega postopka, če pa temu ni tako, potem se takšen ugovor zavrže (tretja točka prvega odstavka 437. člena ZFPPIPP) in ko je ugovor zavržen, potem sodišče skladno s 439. členom ZFPPIPP sme izdati sklep, s katerim odloči, da obstaja izbrisni razlog (439. člen ZFPPIPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom Srg 2012/47017 z dne 17.12.2012 izreklo: “Pritožba z dne 28.11.2012 se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep, opr. št. Srg 2012/47017 z dne 16.11.2012.” V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je navedlo, da se je s sklepom Srg 2012/2431 z dne 20.1.2012 zoper družbo T.-M. d.o.o. začel postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije zaradi domneve o obstoju izbrisnega razloga po drugi točki drugega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 427.člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), da družba ne posluje na poslovnem naslovu, na katerem je objekt, katerega lastnik je druga oseba, ki ni dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu, ker je sodišče na predlog lastnika nepremičnine na naslovu subjekta izbrisa, ugotovilo, da subjekt izbrisa nima več dovoljenja lastnika za poslovanje na prijavljenem poslovnem naslovu (L. c. ..., C.). Zoper citirani sklep sta ugovarjala upnik H. L. d.o.o., L. in subjekt izbrisa. Sodišče je njuna ugovora s sklepoma Srg 2012/17582 z dne 25.4.2012 in Srg 2012/17567 z dne 25.4.2012 zavrnilo ter ugotovilo obstoj izbrisnega razloga glede subjekta izbrisa. Višje sodišče v Celju kot pritožbeno sodišče je pritožbo zoper slednji sklep zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep Srg 2012/17567 z dne 25.4.2012 (sklep Cpg 150/2012 z dne 3.10.2012). Zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga Srg 2012/17567 z dne 25.4.2012 se je 23.5.2012 pritožil tudi upnik S. L. S. d.o.o., L. (pritožnik). Njegovo pritožbo je sodišče s sklepom Srg 2012/44540 z dne 30.10.2012 zavrglo kot nedovoljeno, saj navedeni upnik ni vložil ugovora zoper sklep o začetku postopka izbrisa. Zaradi tega ni imel položaja udeleženca v tem postopku in tudi ni mogel vložiti pritožbe proti sklepu o obstoju izbrisnega razloga. Poleg tega pa je bila navedena pritožba tudi prepozno vložena. Zoper sklep Srg 2012/44540 z dne 30.10.2012 se je pritožnik pritožil, o tej pritožbi še ni odločeno. Sodišče je nato z izpodbijanim sklepom Srg 2012/47017 z dne 16.11.2012 odločilo o izbrisu subjekta T.-M. d.o.o. iz sodnega registra na podlagi pravnomočnega sklepa Srg 2012/17567 z dne 25.4.2012. Pritožnik se je v svoji pritožbi najprej skliceval na svoji pritožbi zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga z dne 23.5.2012 ter zoper sklep o zavrženju te pritožbe z dne 12.11.2012 zaradi česar po njegovem mnenju sklep o obstoju izbrisnega razloga naj ne bi postal pravnomočen. Takšne trditve pritožnika pa so neutemeljene. Višje sodišče je namreč pritožbo subjekta izbrisa z dne 7.5. 2012 zoper sklep o zavrnitvi ugovora in obstoju izbrisnega razloga Srg 2012/17567 z dne 25.4.2012 s svojim sklepom z dne 3.10.2012 zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep. Sklep o obstoju izbrisnega razloga Srg 2012/17567 z dne 25.4.2012 je tako postal pravnomočen 3.10.2012 in na drugačno odločitev sodišča o obstoju izbrisnega razloga ne more vplivati niti pritožnikova nedovoljena in prepozna pritožba, pa čeprav se je pritožnik pritožil tudi zoper sklep Srg 2012/17567 z dne 30.10.2012 o zavrženju pritožbe, o kateri še ni bilo odločeno. Pritožnik kot upnik ni ugovarjal zoper sklep o začetku postopka izbrisa in zato njegova pritožba zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga ni dovoljena (drugi odstavek 439. člena v zvezi s 432. členom ZFPPIPP).

Sodišče prve stopnje je nadalje obrazložilo, da se je pritožnik skliceval na začetek stečajnega postopka nad subjektom izbrisa, ki se je začel 7.9.2012 s sklepom St 1155/2012 in menil, da bi moralo sodišče, upoštevaje določilo drugega odstavka 424. člena ZFPPIPP, postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije na podlagi prvega odstavka 438. člena ZFPPIPP ustaviti. Skladno z določilom 435. člena ZFPPIPP predstavljata začetek postopka zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije ter vložitev predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije nad pravno osebo ugovorna razloga proti sklepu o začetku postopka izbrisa, ki ju lahko poleg pravne osebe, nad katero je začet postopek izbrisa in družbenika vloži tudi upnik. Tovrsten razlog je torej potrebno uveljaviti že v ugovoru zoper sklep o začetku postopka izbrisa in le v tem primeru sodišče po drugem odstavku 437. člena ZFPPIPP prekine postopek izbrisa do pravnomočne odločitve o predlogu za začetek postopka zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije in nato, če je postopek zaradi insolventnosti začet, ustavi postopek izbrisa (438. člen ZFPPIPP). V kolikor je stečajni postopek začet kasneje (kot v obravnavanem primeru) to na sam potek postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije ne vpliva, kajti oba postopka, to je postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije in stečajni postopek predstavljata način prenehanja pravne osebe - d.o.o. in ZFPPIPP ne določa, da bi imel stečajni postopek prednost pred postopkom izbrisa brez likvidacije tudi če se je postopek izbrisa likvidacije začel pred njim, razen če so izpolnjeni pogoji v skladu z določili 435., 437. in 438. členom ZFPPIPP. Posledica obeh postopkov je izbris družbe iz sodnega registra (377. člen in 442. člen ZFPPIPP). Določilo drugega odstavka 424. člena pomeni le, da se 7. poglavje ZFPPIPP ne uporablja, če je bil pred začetkom postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije začet postopek zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije. Sodišče tako ugotavlja, da bi se pritožnik na začetek stečajnega postopka nad subjektom izbrisa lahko skliceval le v ugovoru zoper sklep o začetku postopka izbrisa (435. člen ZFPPIPP) in nato kot udeležence postopka v pritožbi zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga (drugi odstavek 439. člena ZFPPIPP), če njegovemu ugovoru sodišče ne bi ugodilo, ne pa kasneje. Kakšne posledice ima pravnomočni sklep o obstoju izbrisnega razloga določa 440. člen ZFPPIPP. Na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga registrsko sodišče po uradni dolžnosti odloči o izbrisu pravne osebe iz sodnega registra. V zakonu določenih posledic pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga ni mogoče več spreminjati.

Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga po svojem pooblaščencu pravočasno pritožbo upnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP) ter 19. členom Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju: ZSReg) in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in razveljavi sklep Srg 2012/47017 z dne 16.11.2012 ter postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije ustavi.

V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zavzelo zmotno stališče, da bi se pritožnik na začetek stečajnega postopka, ki bi pomenil prekinitev postopka za izbris subjekta iz sodnega registra, lahko skliceval le v ugovoru zoper sklep o začetku postopka izbrisa. Drugi odstavek 424. člen ZFPPIPP izrecno določa, da se 7. poglavje ZFPPIPP ne uporablja, če je bil nad pravno osebo začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije. Zoper subjekt izbrisa T.-M. d.o.o. je bil 7.9.2012 začet stečajni postopek in bi zato moralo sodišče skladno s 1. točko prvega odstavka 438. člena ZFPPIPP postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije ustaviti. Stališče, ki ga je zavzelo sodišče prve stopnje v izpodbijanim sklepu je v nasprotju s samim namenom stečajnega postopka, ki ga zakon zasleduje in sicer enakomerno poplačilo terjatev upnikov insolventnega dolžnika in njihovo enako obravnavanje, takšne možnosti v postopku prenehanja brez likvidacije upniki nimajo. Tako je po mnenju pritožbe zakonske določbe v izogib nastanku pravne praznine potrebno razlagati tako, da se v primeru, ko zoper pravno osebo tečeta tako stečajni postopek kot tudi postopek prisilnega prenehanja brez likvidacije, slednji ustavi. V nasprotju z namenom zakona bi bilo, da bi sodišče dovolilo izbris pravne osebe brez likvidacije, nato pa od upnikov zahtevalo, da začnejo postopek nad pozneje najdenim premoženjem pravne osebe. Nadalje je sodišče prve stopnje napačno razumelo tudi določbo drugega odstavka 424. člena ZFPPIPP, ki naj bi se uporabljala le, če je pred začetkom postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije, saj zakon pojma pred in po ne uporablja, ampak jasno določa, da se poglavje ne uporablja, če je bil začet insolvenčni postopek.

Pritožnik stroškov pritožbe ne priglaša. Pritožba ni utemeljena.

Pritožba ne izpodbija za odločitev v tej sporni zadevi odločilnih dejanskih zaključkov sodišča prve stopnje in sicer ne izpodbija niti dejanskega zaključka sodišča prve stopnje, kdaj se je nad subjektom izbrisa začel postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije in niti dejanskega zaključka sodišča prve stopnje, kdaj se je začel stečajni postopek, prav na ta časovna momenta pa je vezana utemeljenost vodenja postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, v kolikor se v zvezi s subjektom izbrisa začne še stečajni postopek.

Tako pritožba ne prereka dejanskega zaključka sodišča prve stopnje, da se je s sklepom Srg 2012/2431 z dne 20.1.2012 zoper družbo T.-M. d.o.o. začel postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije in ne dejanskega zaključka sodišča prve stopnje, da v času ugovornega roka zoper sklep o začetku postopka izbrisa stečajni postopek nad subjektom izbrisa ni bil začet. Pravno odločilna pa je ravno okoliščina ali je v času pred začetkom postopka izbrisa brez likvidacije pa do izteka roka za ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije v zvezi s subjektom izbrisa iz sodnega registra podan predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije.

Sodišče prve stopnje mora tedaj, ko prejme predlog, da se po uradni dolžnosti začne postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije in preden odloči o začetku postopka postopka izbrisa nedvomno po uradni dolžnosti paziti na pravno pomembno okoliščino ali je zoper pravno osebo morda že začet postopek zaradi insolventnosti, saj v obeh postopkih velja, da se smiselno uporabljajo določbe ZPP (121. člen ZFPPIPP in 429. člen ZFPPIPP) in kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je končna posledica obeh postopkov, kolikor je nad pravno osebo začet stečajni postopek kot vrsta postopka zaradi insolventnosti, izbris pravne osebe iz sodnega registra (440. člen ZFPPIPP in 377. člen ZFPPIPP).

Procesno pravno gledano končna posledica obeh postopkov pomeni odločanje o isti stvari (zahtevku) skladno s tretjim odstavkom 189. člena ZPP, ki določa, da dokler pravda teče, se ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istima strankama; če se taka pravda začne, sodišče zavrže tožbo.

V konkretni zadevi bi sodišče moralo zavreči predlog za začetek postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, če bi ugotovilo, da je predhodno že začet postopek zaradi insolventnosti, saj se to pravno dejstvo vpiše v sodni register (133. člen ZFPPIPP).

Pritožbeno ni sporno, da se stečajni postopek nad subjektom vpisa ni začel pred postopkom izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, tako da je sodišče prve stopnje procesno pravno in materialno pravno ravnalo pravilno, ko je začelo postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije z izdajo sklepa o začetku postopka izbrisa skladno s 434. členom ZFPPIPP.

Toda sodišče mora v primeru, če se z ugovorom uveljavlja ugovorni razlog, da ni pogojev za vodenje postopka izbrisa, ker je bil nad pravno osebo začet postopek zaradi insolventnosti (3. točka prvega odstavka 435. člena ZFPPIPP), najprej ugotoviti, če je takšen ugovor dovoljen in dovoljen je samo, če je bil do poteka roka za ugovor vložen predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije (tretji odstavek 435. člena ZFPPIPP).

Pritožbeno ni sporno, da v ugovornem roku takšen ugovorni razlog ni podan in pritožba nima prav, da ima pravno dejstvo, da se je nad subjektom izbrisa začel stečajni postopek, pravne učinke tudi tedaj, če se nanj sklicuje kadarkoli med že začetim postopkom izbrisa iz sodnega registra, saj je določba tretjega odstavka 435. člena FFPPIPP povsem jasna in ne dopušča razlage, kot jo želi uveljaviti pritožba. Ugovorni razlog iz tretje točke prvega odstavka 435. člena ZFPPIPP je sicer res mogoče uveljavljati kadarkoli med postopkom izbrisa iz sodnega registra, vendar ugovor s takšnim ugovornim razlogom ni dovoljen, saj je dovoljen le, če je bil do poteka roka za ugovor vložen predlog za začetek stečajnega postopka, če pa temu ni tako, potem se takšen ugovor zavrže (tretja točka prvega odstavka 437. člena ZFPPIPP) in ko je ugovor zavržen, potem sodišče skladno s 439. členom ZFPPIPP sme izdati sklep, s katerim odloči, da obstaja izbrisni razlog (439. člen ZFPPIPP).

Pritožba tako nima prav, da bi po izteku ugovornega roka iz tretjega odstavka 435. člena ZFPPIPP vložen predlog za začetek stečajnega postopka in na podlagi tega predloga začet stečajni postopek imel vpliv na postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije na način, da bi bilo potrebno slednji postopek ustaviti, saj je pritožbeno sodišče že pojasnilo, da velja tudi v postopkih izbrisa procesno načelo litispendence ali drugače povedano, postopek, ki se je začel prej in ki ni bil ustavljen iz utemeljenih ugovornih razlogov, se nadaljuje in je kasnejši postopek z enako končno posledico dovoljen le kot stečajni postopek nad naknadno najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe ob upoštevanju ustrezne ureditve po ZFPPIPP.

Pritožba ima prav le toliko, da se drugi odstavek 424. člena ZFPPIPP res ne uporablja zgolj v primerih, če je stečajni postopek začet pred začetkom postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, ampak tudi v primerih, ko je pravočasno v ugovornem roku uveljavljan ugovorni razlog, da je vložen predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti in če je na podlagi tega predloga tudi začet tak postopek, vendar za takšno situacijo v obravnavani zadevi ne gre.

Pritožba se tudi neutemeljeno sklicuje na namen, ki ga ima stečajni postopek in se kaže v enakomernem poplačilu upnikov, kar da postopek izbrisa brez likvidacije ne omogoča, saj je namen stečajnega postopka neupošteven, če je predlog za začetek stečajnega postopka podan po izteku ugovornega roka zoper sklep o začetku postopka izbrisa brez likvidacije.

Kolikor pritožba meni, da je nesmiselno voditi postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije in pravno osebo izbrisati iz sodnega registra, nato pa od upnikov zahtevati, da začnejo postopek stečaja nad kasneje najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe, pritožbeno sodišče najprej pojasnjuje, da se po 443. členu ZFPPIPP, ki ureja status kasneje najdenega premoženja izbrisne pravne osebe, od upnikov ne zahteva, da podajo predlog za začetek stečajnega postopka, temveč ga lahko podajo, kolikor pa ga podajo ali ga poda drug upravičen predlagatelj (tretji odstavek 443. člena ZFPPIPP) in sodišče začne stečajni postopek nad tem premoženjem, potem veljajo v tem stečajnem postopku smiselno pravila ZFPPIPP o stečajnem postopku nad pravno osebo (drugi odstavek 443. člena ZFPPIPP), kar pomeni tudi, da velja za upnike, ki bodo svoje terjatve pravočasno prijavili v stečajnem postopku načelo enakomernega poplačila terjatev teh upnikov. S tem upniki, kljub temu da je pravna oseba izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije, niso v ničemer prikrajšani v svojih pravicah do poplačila iz premoženja (naknadno najdenega premoženja) izbrisane pravne osebe, četudi je bila izbrisana v posledici vodenja postopka izbrisa brez likvidacije.

V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 37. členom ZNP ter 19. členom ZSReg).

Pritožbeno sodišče je zato na podlagi druge točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP ter 19. členom ZSReg zavrnilo pritožbo upnika kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.