Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če je nepremičnina fizično deljiva, subjektivne okoliščine niso razlog, da eden od solastnikov prevzame stvar proti izplačilu deleža drugemu solastniku.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljevanje postopanja.
Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se pri izbiri načina za razdružitev dvostanovanjske hiše v L., ki je last predlagateljice A. M. do 7/10 in nasprotnega udeleženca do 3/10, določi način, po katerem naj bi predlagateljica prevzela celotno nepremičnino v izključno last in posest s tem, da naj bi izplačala solastniku njegov delež v denarju, upoštevaje tržno vrednost nepremičnine. Po mnenju sodišča prve stopnje naj bi bilo skupno življenje bivših zakoncev pod isto streho najbolj neprimerna rešitev, ker gre med njima za hud dolgoletni spor, zato se je odločilo za tak način razdružitve, čeprav je fizična delitev možna.
Proti sklepu se pritožuje predlagatelj iz vseh pritožbenih razlogov, predlaga spremembo oz. razveljavitev sklepa in navaja: Zmotno je uporabljeno materialno pravo. Za primer delitve solastne stvari je izvedeno načelo primarne fizične delitve stvari in tudi načelo civilne delitve. Pravica solastnika, da proti izplačilu prevzame stvar, je izjema, izjeme pa je treba tolmačiti ozko. V obravnavani zadevi ni spora, da je fizična delitev možna. Odločitev sodišča prve stopnje je zato napačna. Podrejeno pa predlaga, da sodišče preizkusi tudi ostale pritožbene razloge, katerih bistvena vsebina je, da sodišče prve stopnje ni temeljito raziskalo, ali gre med strankama res za tako nepomirljiva nasprotja, kot zatrjuje predlagateljica, in, da izpodbijani sklep nima razlogov o vprašanju, zakaj izplačilo po tržni vrednosti.
Predlagateljica je odgovorila na pritožbo in navedla, da vztraja pri izplačilu deleža po tržni vrednosti.
Pritožba je utemeljena.
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, ko je sprejelo zgoraj opisano odločitev, v zvezi s tem pa dejansko stanje ni v celoti razčiščeno, kajti izpodbijani sklep je vmesni sklep (čl. 330 Zakona o pravdnem postopku v zvezi s čl. 37 Zakona o nepravdnem postopku - ZNP -). Pritožbene trditve, ki zadevajo uporabo materialnega prava, so točne. Čl. 122 ZNP v prvem odstavku pravi, da si mora sodišče prizadevati, da se praviloma opravi fizična delitev stvari in da solastniki dobijo tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. V drugem odstavku je govora o tem, da če stvari fizično ni mogoče razdeliti tako, da prejme vsak solastnik stvari v vrednosti svojega solastninskega deleža, odloči sodišče, da mora tisti solastnik, ki je prejel večjo vrednost, izplačati razliko solastnikom, ki so prejeli manjšo vrednost. Naslednji odstavek pa pravi, da če izkaže kateri od solastnikov glede na velikost svojega deleža ali druge okoliščine upravičeno večji interes za stvar, odloči sodišče, da dobi to stvar ta solastnik. Iz prvega odstavka torej izhaja, da je pravilo fizična delitev. Drugi in tretji odstavek pa obravnavata situacijo, ko stvari fizično ni mogoče razdeliti. Samo v taki situaciji torej pride v poštev možnost, da bodisi tisti solastnik, ki je prejel večji delež, drugemu doplača razliko bodisi, da ob določenih okoliščinah en solastnik vse prevzame. Določbe tretjega odstavka torej ne gre razumeti ločeno od ostalega besedila, ampak se ta odstavek navezuje na prejšnjega, kjer je govora o situaciji, ko fizična delitev ni mogoča. V obravnavanem primeru predlagateljica sama v predlogu pove, da je fizična delitev mogoča. Tako torej glede na povedano ne morejo držati razlogi sodišča prve stopnje, ki upošteva subjektivno situacijo na strani predlagateljice in se pri tem sklicuje na tretji odstavek citiranega člena.
Subjektivne okoliščine bi bile upoštevne torej le, če bi nepremičnine ne bilo mogoče fizično deliti. Sodišče prve stopnje bo zato moralo postopek nadaljevati ob upoštevanju zgoraj navedenega.
V nadaljevanju postopka bo treba tudi poskrbeti, da bo predloženo pooblastilo predlagateljice odvetnici, ki se v predlogu sicer sklicuje na pooblastilo v drugem spisu.
Tako je bilo torej treba pritožbi ugoditi in sklep razveljaviti, glede na razloge, zaradi katerih je sklep razveljavljen, pa na druge pritožbene trditve ni potrebno odgovarjati. Odločitev pritožbenega sodišča je utemeljena na določilih čl. 369 ZPP in 166/3 ZPP v zvezi s čl. 37 ZNP.