Jedro

Tožničin tožbeni zahtevek je nedenaren, čeprav vsebuje tudi predlog ugotovitve, da je bila prodajna pogodba sklenjena za kupnino 150.255 EUR. Opredelitev kupnine kot bistvene sestavine prodajne pogodbe, ugotovitev sklenitve katere je tožnica zahtevala, namreč ne pomeni opredelitve vrednosti pravnega interesa tožnice za tako ugotovitev in s tem povezanih zahtevkov za plačilo prometnega davka in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. V delu, ki je relevanten za odločitev revizijskega sodišča, je sodišče druge stopnje potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, s katero je le-to ugotovilo, da je bila med tožnico in toženkama 20. 2. 2007, ko je tožnica sprejela ponudbo toženk za nakup 32 parcel, vpisanih v vložek št. 3 k.o. ... (treh stavbnih in ostalih kmetijskih zemljišč) za ceno 150.255 EUR sklenjena prodajna pogodba ter toženki zavezalo, da sta dolžni v osmih dneh po odobritvi pravnega posla pri Upravni enoti Zagorje ob Savi plačati davek na promet nepremičnin, tožnici izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo, s katerim izrecno in nepogojno dovoljujeta po plačilu celotne kupnine na nepremičninah vknjižbo lastninske pravice v njeno korist ter ji povrniti pravdne stroške.

2. Zoper pravnomočno zavrnilno sodbo je tožnica vložila revizijo.

3. Revizija je bila vročena toženkama in stranskima intervenientoma, ki nanjo niso odgovorili in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije (375. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP).

4. Revizija ni dovoljena.

5. S tožbo je tožnica uveljavljala zahtevke, naj sodišče ugotovi, da sta toženki solastnici vsaka do ½ vseh parcel, vpisanih v vložek št. 3 k.o. ... ter naj ju zaveže s tožnico skleniti prodajno pogodbo za vse navedene nepremičnine ter tožnici izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo; vrednost spornega predmeta sta opredelili z zneskom 150.000 EUR. Naknadno sta tožbo popravili tako, da sta zahtevku za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila dodali zahtevo, da mora biti to brezpogojno in da mora omogočiti bremen prost zemljiškoknjižni prenos lastninske pravice; vrednost spornega predmeta je ostala nespremenjena. Za tem je tožnica postavila še vmesni ugotovitveni zahtevek, da je pogodba glede parcel, ki so stavbna zemljišča, nična, ter uveljavljala še izbrisno tožbo; tudi pri teh procesnih dejanjih je vztrajala pri vrednosti spornega predmeta, navedeni v tožbi. Kasneje, na glavni obravnavi 11. 2. 2000, pa je tožnica umaknila vse do tedaj uveljavljane zahtevke in postavila nov zahtevek: sodišče naj ugotovi, da je bila med toženkama kot prodajalkama in njo kot kupko 20. 2. 2007 sklenjena prodajna pogodba za vse parcele, vpisane v vložek št. 3 k.o. ..., za ceno 150.255 EUR. Vrednosti spornega predmeta ni navedla ne tedaj, in tudi ne v vlogi z dne 29. 3. 2010, ko je ugotovitvenemu zahtevku dodala še dajatveni zahtevek, da morata prodajalki po odobritvi pravnega posla s strani pristojne upravne enote plačati prometni davek in tožnici izdati zemljiškoknjižno dovolilo.

6. Tožničin tožbeni zahtevek je torej nedenaren, čeprav vsebuje tudi predlog ugotovitve, da je bila prodajna pogodba sklenjena za kupnino 150.255 EUR. Opredelitev kupnine kot bistvene sestavine prodajne pogodbe, ugotovitev sklenitve katere je tožnica zahtevala, namreč ne pomeni opredelitve vrednosti pravnega interesa tožnice za tako ugotovitev in s tem povezanih zahtevkov za plačilo prometnega davka in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila.

7. Vrednost spornega predmeta, ki je bistvena predpostavka za presojo dovoljenosti revizije, torej po tem, ko so bili umaknjeni vsi tožbeni zahtevki, ki so bili opredeljeni z vrednostjo spornega predmeta, navedeno v tožbi, ni bila navedena. Nenavedba vrednosti spornega predmeta pa ima za posledico, da nobena od strank (ki niso pravočasno, v postopku, v katerem je še mogoče zagotoviti možnost sodelovanja vseh pri njenem ugotavljanju) nima pravice do revizije (primerjaj pravno mnenje VS RS z dne 16. 12. 1993, objavljeno v poročilu 2/93, stran 12). Po določbi drugega odstavka 44. člena ZPP namreč v primerih, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi; enako pravilo mora veljati tudi v primeru, kakršen je obravnavan, ko so bili vsi zahtevki iz tožbe umaknjeni in nadomeščeni z drugimi (drugačnimi) zahtevki.

8. Nedovoljeno revizijo je Vrhovno sodišče zavrglo (377. člen ZPP).