Jedro

Vročitev je pravilno opravljena, če se postopek vročanja opravi na naslovu prebivališča stranke, pri čemer je odločilno, kje stranka dejansko živi, in ne, kje ima prijavljeno stalno ali začasno prebivališče.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v 3. točki izreka spremeni tako, da se znesek 1.317,35 EUR nadomesti z zneskom 677,48 EUR; sicer se pritožba zavrne in sklep potrdi.

Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog toženca za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti (na zamudnem sklepu z dne 11.1.2005), predlog toženca za obnovo postopka, pa zavrglo (1. in 2. točka izreka sklepa). Odločilo je še, da je toženec dolžan tožniku povrniti pravdne stroške v višini 1.317,35 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sklep je toženec vložil pravočasno pritožbo „iz vseh pritožbenih razlogov“ in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za razveljavitev klavzule in pravnomočnosti in izvršljivosti na zamudnem sklepu ugodi, ali ugodi vsaj predlogu za obnovo postopka, v celoti pa spremeni tudi odločitev o stroških postopka. Navaja, da je izrek sklepa nerazumljiv, pa tudi v nasprotju z razlogi sklepa. V 1. točki izreka ni določno opredeljeno, kateri predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti katere odločbe se zavrne, zaradi česar sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti. Sodišče v razlogih sklepa navaja, da tožbeni zahtevek ni utemeljen, čeprav je postopek tekel le po predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti zamudnega sklepa in torej sodišče ni odločalo o tožbenem zahtevku. Podobno neopredeljen je tudi izrek v 2. točki izpodbijanega sklepa, ni navedeno, kateri predlog in na kateri postopek se predlog nanaša. Ni utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da toženec ni izpolnil dolžnosti sam predložiti listine, na katero se sklicuje v dokaz svojih navedb, v zvezi z listinami iz spisa Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. In 2005/364. Toženec je v spis pravočasno vložil (dopis z dne 26.6.2008) kopijo zahtevka za vpogled v centralni register prebivalstva iz omenjenega spisa, iz katerega jasno izhaja, da je izvršilno sodišče sklep o izvršbi, opr. št. In 2005/364 z dne 24.10.2005, tožencu uspešno vročilo dne 22.11.2005 na naslov Z. 2, L.. Te ugotovitve sodišče prve stopnje, čeprav gre za odločilno dejstvo, ni ustrezno upoštevalo. Sodišče ni izvedlo predlaganega dokaza za opravo poizvedb pri Pošti Slovenije, v zvezi z identifikacijo pismonoše, ki je vročal pošiljke tožencu in v nadaljevanju njegovega zaslišanja, s čimer je tožencu odvzelo pravico do obravnavanja pred sodiščem in do poštenega sojenja. Pa tudi, če se navedeno ne upošteva, bi skrbnejša presoja izvedenih dokazov, omogočila edino zaključek, da je predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti utemeljen. Toženec in njegovi družinski člani so že dne 30.7.2004 prijavili stalno prebivališče na naslovu L., Z. ulica 2, da ima toženec na tem naslovu prijavljeno bivališče, je ugotovilo tudi izvršilno sodišče. Tožba v tej pravdni zadevi in zamudni sklep je bila tožencu vročana na naslov P. 54, L., takšna vročitev pa je nepravilna in v nasprotju z določili ZPP. Zgrešeno je stališče sodišča, da „podatki o poteku vročitve sodne pošiljke predstavljajo javno listino“. To predstavlja le potrdilo o vročitvi, ne pa takšni podatki. Tožba in sklep sta bili tožencu vročena s fikcijo, toženec torej ni podpisal vročilnice, zato tudi ni mogoče govoriti o tem, da je vročanje izkazano z javno listino. To pa pomeni tudi, da je zgrešeno tudi izhodišče sodišča, da je na tožencu dokazno breme izpodbijanja domneve. Poleg tega Zakon o prijavi prebivališča določa, da je vsak občan dolžan imeti prijavljeno stalno prebivališče na naslovu, kjer dejansko prebiva, pri čemer zakon vzpostavlja tudi domnevo v zvezi z naslovom za vročanje (1. člen 1. odstavka 17.a člena zakona). Nepravilnost vročanja je potrebno izkazati zgolj s stopnjo verjetnosti, to pa je tožencu nedvomno uspelo. Sodišče je tudi napačno presodilo izpoved toženca, ta ni nikdar izpovedal, da je bilo pri njem običajno prebivanje na več sočasnih prebivališčih. Gre za motilna dejanja storjena 6.8. in19.8.2004 na naslovu Z. ulica 2, L., tožniku je torej bilo oziroma bi mu moralo biti znano, da toženec na tem naslovu tudi prebiva. Nevzdržno je razlogovanje sodišča, da je verjeti izpovedbi tožnika, ker naj bi jo potrjevale fotografije v spisu (priloga A3). Sodišče je izvedlo ta dokaz brez predloga strank, s tem je kršilo določilo o razpravnem načelu. Sodišče neutemeljeno ni upoštevalo navedbe toženca o odstranitvi njegovega imena s hišnega predalčnika. Napačna je tudi odločitev v zvezi s predlogom za obnovo postopka. Tožencu zamudni sklep sploh še ni bil vročen, zaradi česar je njegov predlog podan iz razloga po 2. točki 394. člena ZPP, v vsakem primeru pravočasen. Postopek zaradi motenja posesti torej še ni pravnomočno končan, predlog je zato tudi po določbi 430. člena ZPP, pravočasen. Izrek o stroških je v vsakem primeru napačen. V razlogih sklepa je navedeno, da je tožnik upravičen do povračila 1.212,01 EUR, v izreku sklepa pa se navaja znesek 1.317,35 EUR. Tožnik ni upravičen do povrnitve takse za odgovor na predlog v višini 158,60 EUR, ampak kvečjemu do polovice tega zneska. Poleg tega je tekel postopek po predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti (in ne po predlogu za obnovo postopka), tako da bi sodišče moralo tožniku obračunati stroške odvetniškega zastopanja le od vrednosti spora, ki zadeva postopke motenja posesti (300 točk).

Pritožba je delno utemeljena.

V tej zadevi je bil vložen le en predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti in en predlog za obnovo postopka (list. št. 21), zato ne more biti dvoma, kateri predlog je sodišče zavrnilo oziroma zavrglo. Pri navedbi sodišča prve stopnje, da tožbeni zahtevek ni utemeljen (stran 3. sklepa), gre za očitno pomoto, ki na pravilnost in zakonitost odločitve ni vplivala (1. odstavek 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Sodišče prve stopnje je izvedlo dokaz in upoštevalo listino B3 in dejstvo, ki iz nje izhaja – da je Okrajno sodišče v Ljubljani v izvršilni zadevi opr. št. In 2005/00364, dne 20.12.2005 opravilo poizvedbe o stalnem prebivališču dolžnika (toženca) v centralnem registru prebivalstva in ugotovilo, da ima dolžnik stalno prebivališče prijavljeno na naslovu L., Z. ulica 2 (stran 4 sklepa), torej to, kar sicer izhaja tudi iz listin o prijavi stalnega prebivališča na tem naslovu dne 30.7.2004, ki jih je predložil toženec in kar tudi ni sporno. Toženec je na naroku dne 26.6.2008 predlagal, naj sodišče opravi poizvedbe pri Pošti Slovenije glede poštarja, ki je vročal pošiljke toženi stranki in nato zaslišanje tega poštarja. Sodišče prve stopnje pravilno tega dokaza ni izvedlo, saj toženec ni niti z besedo pojasnil, katero dejstvo naj se s pomočjo tega dokaza (zaslišanjem poštarja) ugotovi, kot je to povsem pravilno zaključilo sodišče prve stopnje. Izpostaviti pa je potrebno tudi, da je zbiranje dokaznega (in trditvenega) gradiva povsem v rokah strank. Toženec pa ni niti navedel, zakaj ne more sam ugotoviti imena poštarja, zakaj je nujno posredovanje sodišča, kar je upravičeno izpostavilo tudi sodišče prve stopnje, čeprav se je pri tem pomotoma sklicevalo na določbe člena ZPP, ki govorijo o predložitvi listine. Pravilno izpolnjena vročilnica dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (1. odstavek 224. člena ZPP). Javna listina je tako tisti del vročilnice, ki jo izpolni vročevalec, kot tisti, ki jo izpolni prejemnik. V konkretnem primeru je torej nesporno javna listina tisti del vročilnice, ki jo je izpolnil vročevalec. Glede na predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti na zamudnem sklepu z dne 11.1.2005, je to vročilnica pripeta k list. št. 9 spisa, ki med drugim izkazuje, da je bilo obvestilo o prispelem pismu (zamudnem sklepu) tožencu puščeno v hišnem predalčniku. Takšen zaključek sodišča prve stopnje (3. odstavek stran 5 sodbe) je torej pravilen.

V postopku po predlogu toženca za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti na zamudnem sklepu z dne 11.1.2005, je potrebno ugotoviti, ali je bil tožencu ta sklep pravilno in zakonito vročen. Vročitev je pravilno opravljena, če se postopek vročanja opravi na naslovu prebivališča toženca, pri čemer je odločilno, kje toženec dejansko živi, in ne, kje ima toženec prijavljeno stalno ali začasno prebivališče. Toženec je izkazal, da je imel prijavljeno stalno prebivališče od dne 30.7.2004 na naslovu Z. 2, v L. Trdil je, da je tega dne in nadalje skupaj z družino na tem naslovu tudi dejansko živel. Po izvedenem dokaznem postopku v zvezi s predlogom za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti, je sodišče prve stopnje zaključilo, da je toženec (tudi) ob vročanju zamudnega sklepa (22.1.2005), dejansko živel na naslovu P. cesta 54 v L. Takšen zaključek pritožbeno sodišče sprejema. Kot rečeno, je vročilnica javna listina, torej tudi vročilnica, ki izkazuje vročitev zamudnega sklepa (s fikcijo) tožencu (list. št. 9). Dejstva, ki ga vročilnica izkazuje, da je tudi v tem času na naslovu P. cesta 54 v L., toženec imel hišni predalčnik (da je torej hišni predalčnik obstajal, na njem pa je bilo tudi toženčevo ime), toženec samo s svojo izpovedbo, s katero je to zanikal, tudi po mišljenju pritožbenega sodišča, ni uspel izpodbiti. Sklepati je, da je na tem naslovu toženec tudi živel, saj tudi poštar ni ugotovil kaj drugega (na vročilnici je oznaka, da toženec poštne pošiljke ni dvignil in ne, da je na tem naslovu neznan ali preseljen). Da je temu tako potrjuje tudi dejstvo, da je bil toženec sicer lastnik stanovanj na podstrešju stavbe Z. 2, L., da pa so bila vsa stanovanja zasedena z najemniki (izpovedba tožnika, list. št. 45, ki je toženec ni izpodbijal). Pred motilnim dejanjem (6. in 19.8.2004), je, po neizpodbijani izpovedbi tožnika, toženec iz enega stanovanja nasilno odstranil najemnika in stanovanje začel prenavljati, tožnik je toženca videval v tem stanovanju z delavci. To dejstvo pa ne kaže na to, da je toženec z družino (skupaj z njim štiričlansko), v tem stanovanju že v času motilnega dejanja v avgustu 2004 ali v času vročanja zamudnega sklepa, 22.1.2005, že živel. Tudi toženec ni ne zatrdil in ne izpovedal, v katero od (zasedenih z najemniki oziroma prenavljajočih se) stanovanj v hiši Z. 2, L., naj bi se že julija 2004 preselil. Po povedanem tudi pritožbeno sodišče sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da je toženec (tudi) v času vročanja zamudnega sklepa dne 22.1.2005, še vedno živel na naslovu P. cesta 54, L. in ne na naslovu Z. 2, L., na katerem je dne 30.7.2004 prijavil stalno bivališče. Odločitev o tem, da se predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti (na zamudnem sklepu) zavrne, je torej pravilna in zakonita (3. odstavek 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju).

Toženec je vložil tudi predlog za obnovo postopka, ker mu naj bi z opustitvijo vročitve tožbe (in ne sklepa kot to pomotoma zapiše sodišče prve stopnje), ne bi bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem (2. točka 394. člena ZPP). Izpodbijanje sodbe zaradi te prekršitve predpostavlja, da je stranki sodba vročena (2. točka 1. odstavka 396. člena ZPP). V konkretni zadevi je bilo ugotovljeno, da je bil zamudni sklep tožencu pravilno in zakonito vročen. To pa pomeni, da je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju predloga pravilna. Predlog za obnovo postopka se namreč vloži v 30. dneh od dneva, ko je bila odločba vročena stranki (2. točka 1. odstavka 396. člena ZPP). V konkretnem primeru je ta (subjektivni) rok potekel, zato je sodišče prve stopnje predlog za obnovo pravilno in zakonito zavrglo (1. odstavek 398. člena ZPP).

Delno pa je utemeljena pritožba kolikor se nanaša na odločitev glede plačila pravdnih stroškov. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem pritožbe, da tožniku pripada odmera po vrednosti tožbe zaradi motenja posesti, glede na to, da se je vodil postopek za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti, predlog za obnovo pa je bil zavržen. Tožniku gre tako 300 točk za odgovor na predlog, za pripravljalno vlogo 300 točk, za udeležbo na prvem naroku 300 točk in za udeležbo na drugem in tretjem naroku dvakrat po 150 točk, skupaj 1200 točk. Gre mu tudi 20% DDV, 240 točk, skupaj 1440 točk, oziroma 660,96 EUR (1.440 x 0,459EUR), skupaj z izdatki za stranko 16,52 EUR, je to 677,48 EUR. Pritožbeno sodišče tožniku ni priznalo takse za odgovor na predlog, saj ta do odločanja pritožbenega sodišča ni bila plačana.

Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in sklep v izreku o stroških ustrezno spremenilo, sicer pa je pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (3. in 2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366.a člena ZPP). Odločilo je še, da toženec sam nosi svoje stroške pritožbe, saj je s pritožbo uspel v sorazmerno majhnem delu in to le glede stranske terjatve (2. odstavek 154. člena ZPP).