Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Po Tar. št. 3. ZST taksna obveznost za pritožbo zoper sklep o prisilni izterjavi sodne takse ni predpisana.
Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi. Zahteva dolžnika za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se zavrne.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da dolžnik kot taksni zavezanec v predpisanem 15 - dnevnem roku od prejema taksnega naloga (opomina) ni plačal dolžne takse za pritožbo v višini 18.000,00 SIT ter takse za taksni opomin v višini 3.000,00 SIT. Zato je na podlagi 5. odst. 7. člena ZST, v zvezi z 29. in 30. členom ZST odločilo, da mora dolžnik plačati dolžno takso v znesku 21.000,00 SIT in kazensko takso v višini 50 % pribitka na dolžno takso v znesku 10.500,00 SIT. Na podlagi določila 30. člena ZST je Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet naročilo, da z računa taksnega zavezanca prenese znesek 31.500,00 SIT na račun sodnih taks. Zoper sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navedel je, da ker taks ni plačal, velja pravna domneva, da je opustil željo po vlaganju pravnega sredstva. Zato ne vidi pravnega temelja za izterjavo. Predlagal je razveljavitev izpodbijanega sklepa in povrnitev pravdnih stroškov v višini 5.000,00 SIT. Pritožba je utemeljena, vendar iz drugih razlogov. Neutemeljena je dolžnikova trditev, da preneha pravni interes za vložitev pravnega sredstva, če sodna taksa ni plačana. Po 1. odst. 8. člena Zakona o sodnih taksah (ZST) namreč neplačilo sodne takse ni ovira za sodni postopek. Po Tar. št. 3. ZST taksna obveznost za pritožbo zoper sklep o prisilni izterjavi sodne takse, ni predpisana. Ker je sodišče prve stopnje citirano določilo ZST nepravilno uporabilo, sklep o prisilni izterjavi dolgovane takse temelji na zmotni uporabi materialnega prava. Zato je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo. Ker v ZST ni podlage za povrnitev stroškov pritožbe, le-te taksni zavezanec krije sam, ne glede na to, da je s pritožbo uspel. Zato je sodišče druge stopnje zahtevo dolžnika za povrnitev pritožbenih stroškov zavrnilo kot neutemeljeno.