Jedro

Po izvedbi večine predlaganih dokazov med preiskavo, ki so nedvomno močno omajali utemeljenost suma, da je obdolženec storil kaznivo dejanje ropa po čl. 213/I KZ, vsakodnevno javljanje obdolženca ob 18.00 uri na policijski postaji nudi dovolj visoko stopnjo garancije za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti v kazenskem postopku ter zato ni potrebno, da bi se obdolženec javljal na policijski postaji tudi ob 8.00 uri zjutraj.

Izrek

Pritožbi zagovornice se deloma ugodi in se izpodbijani sklep glede ukrepa za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti, opisanega pod tč. II.

spremeni tako, da se je obdolženi R.G. dolžan javljati na navedeni policijski postaji vsakodnevno ob 18.00 uri.

V preostalem delu se pritožba obdolženčeve zagovornice zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je senat Okrožnega sodišča v Kranju odpravil pripor zoper obdolženca in na podlagi čl. 195 b Zakona o kazenskem postopku (ZKP) obdolžencu odredil, da se mora vsakodnevno javljati na policijski postaji Jesenice ob 8.00 uri zjutraj in ob 18.00 uri popoldan, ker bo v nasprotnem primeru lahko sodišče zoper njega odredilo pripor. Policijska postaja Jesenice pa mora vsakodnevno voditi evidenco o javljanju obdolženca in o svojih ugotovitvah poročati sodišču. Senat je istočasno dokaznemu predlogu državnega tožilca ugodil in preiskovalni sodnici naložil opravo preiskovalnih dejanj - soočenj obdolženca z materjo in pričo R.R..

Zoper takšen sklep se je pritožila obdolženčeva zagovornica zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlagala, da pritožbeno sodišče v tč. II. izpodbijanega sklepa ukrep spremeni tako, da obdolžencu določi le javljanje ob 18.00 uri, zavrne pa dokazni predlog državnega tožilca glede oprave obeh soočenj.

Višja državna tožilka v Ljubljani je predlagala delno ugoditev pritožbi.

Pritožba je deloma utemeljena.

Po proučitvi podatkov v kazenskem spisu se pritožbeno sodišče pridružuje razlogovanju senata v izpodbijanem sklepu, da je, čeprav v mnogo manjši meri kot ob izdaji sklepa o preiskavi, še vedno podan utemeljen sum, da je obdolženi R.G. storil očitano kaznivo dejanje, saj ni mogoče zanesljivo ovreči prvotnih ugotovitev, da je v kritičnih dneh vozil osebni avtomobil R 5 svetlo modre barve, s katerim naj bi se storilec odpeljal s kraja dejanja, da je neposredno o storjenem kaznivem dejanju za dalj časa zapustil ozemlje Republike Slovenije, še vedno pa tudi ostaja precejšnja razlika med posameznimi trditvami obdolženca in njegove matere o višini izročenega oziroma posojenega denarja. Ker je zato kljub nekaterim utemeljenim pomislekom preiskovalne sodnice v pisnem predlogu senatu glede neobstoja pripornih razlogov in neutemeljenosti predloga okrožnega državnega tožilca za opravo obeh soočenj, utemeljen sum še vedno izkazan v zadostni meri, je nedvomno podana tudi temeljna zakonska predpostavka za odločanje o novem ukrepu za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti v kazenskem postopku. Glede na povedano ni mogoče pritrditi pavšalni pritožničini trditvi, da obdolženec sploh ne more biti storilec očitanega kaznivega dejanja in da zato utemeljen sum ni podan.

Strinjati pa se je mogoče z obdolženčevo zagovornico, da dvakratno dnevno javljanje obdolženca ni potrebno, saj bi mu takšna izvedba ukrepa utegnilo vsaj otežiti, če že ne onemogočiti vključitev v normalno življenje v zvezi z nameravano zaposlitvijo. Javljanje ob 8.00 uri zjutraj z dodatno porabljenim časom za pot na policijsko postajo in iz nje ter na delovno mesto bi nedvomno pomenila za obdolženca takšno izgubo časa, da je seveda vprašljivo, ali bi ob ostalih izpolnjenih predpostavkah glede nameravane zaposlitve takšna izguba časa ne predstavljala odločujoče ovire za pridobitev delovnega mesta. Ob sicer pravilnih ugotovitvah v izpodbijanem sklepu, da bo po izvedenem dokaznem postopku tudi ukrep javljanja na policijski postaji zadostna garancija, da se obdolženec temu postopku ne bo več izmikal, je zato pritožbeno sodišče ob povedanem sledilo pritožničinim pritožbenim razlogom in izpodbijani sklep v tč. II.

omililo z vsakodnevnim javljanjem obdolženca na policijski postaji le ob 18.00 uri.

V preostalem delu sodišče druge stopnje ni presojalo pritožbenih navedb obdolženčeve zagovornice, saj v skladu z 2. odst. 399. čl. ZKP pritožba zoper odločitev senata o potrebnosti izvedbe dokazov ni dovoljena, kar bi pritožnica lahko razbrala tudi iz ustreznega pravnega pouka v izpodbijanem sklepu.