Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sodba III Cp 2893/2010

ECLI:SI:VSLJ:2010:III.CP.2893.2010 Civilni oddelek

javno dobro pridobitev lastninske pravice parcelacija geodetska napaka javna listina priposestvovanje
Višje sodišče v Ljubljani
6. oktober 2010

Povzetek

Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, ki je trdil, da je lastnik parcele 1140/46, in da naj bi bila ta parcela izbrisana iz javnega dobra. Sodišče je ugotovilo, da parcela ostaja javno dobro in da tožnik ni uspel dokazati svojih trditev o lastninski pravici. Pritožba je bila zavrnjena kot neutemeljena, sodišče pa je potrdilo odločitev sodišča prve stopnje.
  • Pravna vprašanja glede lastninske pravice in javnega dobra.Ali je tožnik lastnik parcele 1140/46 in ali je ta parcela javno dobro?
  • Pravna vprašanja o pristojnosti sodišča pri odpravljanju geodetskih napak.Ali je sodišče pristojno za odpravo domnevnih geodetskih napak pri izmerah in parcelacijah?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Ni v sodni pristojnosti odpravljanje domnevnih geodetskih napak pri izmerah in parcelacijah.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Vsaka stranka trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je tožnik lastnik nepremičnine 1140/46 cesta 188 m2, vl. št. 239, k.o. L. in naj bi tožena stranka tožniku izstavila zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere bo mogoče pri tej nepremičnini vpisati lastninsko pravico na tožnika, sicer bo to listino nadomestila ta tožba, v roku 60 dni in plačila pravdnih stroškov.

Proti tej sodbi vlaga pritožbo tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Sodišče zmotno meni, da med strankama ni sporno, da je pri parceli 1140/46, k.o. L. javno dobro in da naj bi bila parcela z odlokom o kategorizaciji občinskih cest v O. V. kategorizirana kot javna cesta. Iz takšne zmotne ugotovitve dejanskega stanja izhajajo tudi vsi nadaljnji zaključki, ki so tudi pravno zmotni. Tožnik je v tožbi pojasnil, da je ta parcela brez pravne podlage nastala iz dela nepremičnin tožeče stranke, in sicer št. 929/3, k.o. L., ki je pravno formalno vknjižena kot javno dobro, čeprav je bila v dejanski lasti in posesti tožnika in pravnih prednikov. Na podlagi zamejničenja novoustanovljenih mej v letu 1988, ki za tožnika ne more imeti nikakršnih učinkov, saj iz zapisnika o zamejničenju predniki niso podpisali, je prišlo do nastanka parcele 1140/46 in to iz dela parcele 939/3, ki se neposredno nahaja na ob javnem dobru 1140/13. Tožnik je lahko pravno, ne pa tudi dejansko izgubil lastninsko pravico in sodišče ne navaja razlogov za to. Zato gre za 14. točko 2. odstavka 339. člena ZPP. Sodišče ni preverilo trditve tožeče stranke, da je bilo sporno zemljišče od 1988 v katastru označeno kot 1140/46, od nekdaj, to je od 1956 dalje pa je bila nepremičnina pravnih prednikov odmerjena občinska pot na parceli 1140/12 in vse do 1988 last pravnih prednikov kot parcela 929/3, k.o. R. s., ki je bila v letu 1988 pomotoma izpuščena iz katastra in namesto nje vrisana nova parcela 1140/46. Zato vzpostavitev parcele 1140/46 v letu 1988 na račun najprej izginule in nato zmanjšane parcele 929/3 ni bilo pravnega naslova oziroma podlage. Parcela 1140/46 v naravi nikoli ni bila javna cesta, niti varovalni pas. Neutemeljen je sklep sodišča, da naj bi bila parcela 1140/46 po kategorizaciji občinskih cest v občini V. javna cesta in sodišče o tem nima dokaza in ni vpogledalo v odlok in grafično podlago. Če pa bi to bilo, bi bila taka kategorizacija neustavna. Zato ni dvoma, da je sporna parcela v naravi zelenica in na kateri je tožnik v letu 2005 ob soglasju tožene stranke kot mejaša zgradil sporni zid in ne predstavljajo to javnega dobra. Sodišče ne pojasni, kako naj bi parcela postala javno dobro. Tožeča stranka bi lahko vložila izbrisno tožbo zoper toženo stranko, kolikor ne bi bila napaka pri vzpostavitvi parcel odpravljena že v postopku za ureditev meje 2005 leta. V omenjenem postopku je bila med strankama dogovorjena sanacija te prehodne napake GURS, na katero je sicer že opozorila območna Geodestska uprava in je zato v dopisu z dne 27.7.2005 toženi stranki predlagala, da sporno parcelo izvzame iz javnega dobra in jo prenese nazaj tožeči stranki. Ta dopis sodišče ni obrazložilo. Zato je bilo na mejni obravnavi 23.8.2005 med tožnikom ter K. I. in M. ter zastopniki O. V. dogovorjeno, da je meja dokončna, kar je pomenilo, da je parcela 1140/46 v celoti last tožeče stranke. V rubriki druge ugotovitve je zato tožena stranka zapisala, da bo parcelno številko 1140/46 ukinila kot javno dobro in da bo le-ta nato še formalnopravno ponovno postala last tožeče stranke. S tem ima zavezovalni posel in manjka še zemljiškoknjižna listina kot razpolagalni posel. Tožnik z zahtevkom pod tč. 2, ki ga je sodišče zavrglo, ni zahteval oblastnega ravnanja v nasprotju z njeno voljo. Zahteval je to, kar so se dogovorili. Gre za brezizhodni položaj.

Na vročeno pritožbo je tožena stranka odgovorila in predlaga zavrnitev pritožbe. Sodišče je ugotovilo o javnem dobru to, kar je tožeča stranka že sama priznala in sicer, da je v zemljiški knjigi sporna parcela vknjižena kot javno dobro. Tožena stranka se je sklicevala na občinski odlok. Sporna parcela ni v posesti tožeče stranke in ni nastala iz parcele 929/3, k.o. L.. Sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da tudi če bi prišlo do napake GURSA sodišče tega ne more odpraviti s sodbo.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče odloča o mejah tožbenega zahtevka in na podlagi, ki jo tožeča stranka poda v tožbi. Tožnik trdi, in tako glasi tudi zahtevek, da naj sodišče ugotovi, da je lastnik parcele 1140/46 vl. št. 239, k.o. L.. Pod 2. točko je zahteval od tožene stranke izdajo sklepa, da to parcelo izvzame iz javnega dobra. Sodišče prve stopnje je pod tč. 2. zahtevek že zavrglo in ta sklep je pravnomočen. Zato v zvezi s pritožbenimi navedbami, kar se nanaša na 2. točko tožbenega zahtevka, pritožbeno sodišče ne bo odgovarjalo. Pod tč. 3. zahtevka pa tožnik zahteva izstavitev zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere bo mogoče nepremičnino vknjižiti kot lastninsko pravico v korist tožnika, sicer bo tako listino nadomestila „tožba“ (verjetno je tožnik mislil sodbo). Iz tožbene podlage pa izhaja, da tožnik meni, da je prišlo do pomote in da je sporna parcela pred leti prešla brez pravnega naslova v družbeno lastnino pri urejanju zemljišča za ceste. Nato naj bi stranki ugotovili napako in na mejni obravnavi 23.8.2005 med K. I., K. M., tožnikom in občino to ugotovili, kar naj bi tožena stranka priznala v zapisniku glede medsebojne meje. V pritožbi trdi, da je ta zapisnik zavezovalni del pravnega posla, ki je lahko podlaga za razpolagalni del, s katerim naj bi tožnik pridobil lastninsko pravico.

Že iz primerjave tožbenega zahtevka, po katerem tožnik meni, da je lastnik sporne parcele in iz tožbene podlage, v katerem trdi, da obstoji zavezovalni pravni posel, ki ga tožena stranka ne priznava, sledi, da tožbeni zahtevek ne more biti utemeljen. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da pravne temelje za pridobitev lastninske pravice določa 39. člen SPZ. Sodišče ugotavlja, da tožnik s zahtevkom trdi, da je lastnik spornega zemljišča in v tožbi trdi, da lastnine nikoli ni izgubil. Da pa mu je z zapisnikom tožena stranka priznala napako.

Sodišče pravilno ugotavlja, da je v zemljiški knjigi na sporni parceli vpisana družbena lastnina v splošni rabi, kar je preverilo tudi pritožbeno sodišče v zemljiški knjigi, ki je javna. V kolikor pritožba meni, da iz pisma o nameri za vrnitev zemljišč (priloga A9) izhaja zavezovalni pravni posel, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da ima sodišče prve stopnje prav, ko je to ocenilo za nezadostno podlago, ki ne more spolnjevati pojma zavezovalnega pravnega posla. Iz priloge tudi izhaja, da je to poslala tožena stranka zaradi menjalne pogodbe, kjer bi tožena stranka rada traso ceste prestavila na novo lokacijo.

Ker je v zemljiški knjigi sporna parcela družbena lastnina v splošni rabi, kar sedaj ustreza pojmu javnega dobra, ne more občina brez ustreznega postopka spremeniti namembnosti te parcele in z nekim zapisnikom priznati lastninske pravice tožeči stranki. Po Zakonu o javnih cestah postane nepremičnina javno dobro in je s tem izven pravnega prometa z odlokom o kategorizaciji občinskih cest v O. V. (Ur. list RS, št. 58/199). Sodišče je sicer zapisalo, da med strankama ni bilo sporno, kaj je napisano v odloku o kategorizaciji občinskih cest v O. V. Zmotno meni pritožba, da je sodišče štelo, da je bilo dejstvo, da gre za javno dobro, ugotovljeno med strankama kot nesporno dejstvo. Sodišče je obrazložilo, zakaj ugotavlja, da je ta parcela pravno gledano javno dobro in da gre za stvar izven pravnega prometa. Zato ni podana 14. točka 2. dostavka 339. člena ZPP, kot zmotno trdi pritožba.

Ker tožena stranka smiselno zatrjevanega zavezovalnega pravnega posla (zapisnik na mejnem ugotovitvenem postopku) ne prizna in tudi ta ni pravno veljaven, in ker tudi v tožbenem zahtevku tožeča stranka tega ne zahteva, je bilo treba tožbeni zahtevek zavrniti. Pravilno opozarja sodišče, da gre za ugotovitveni zahtevek, ki je v nasprotju s stanjem v zemljiški knjigi. Parcela pa je po Zakonu o javnih cestah javno dobro. Pritožba še smiselno trdi, da je takrat, ko je bila parcela prenesena v družbeno lastnino v splošni rabi, to bilo brez pravne podlage oziroma odškodnine. Če smiselno trdi, da naj bi šlo za razlastitev brez odškodnine, bi to moral pravočasno uveljavljati v sklopu poprave krivic po Zakonu o denacionalizaciji. S takšnim zahtevkom pa tega ni mogoče zatrjevati. Pritožnik pa trdi, da je prišlo do napake, nekakšne zmoto upravnega organa in ne za odvzem lastninske pravice brez odškodnine. Ko gre za javno dobro, ni mogoče na ta način zatrjevati zmot v katastru oziroma Gurs ne more v civilnem postopku domnevne napake odpravljati. Če je storjena napaka v upravnem postopku, jo je moč odpraviti le na ustrezen način. Ni v sodni pristojnosti odpravljanje domnevnih geodetskih napak pri izmerah in parcelacijah. Za uspešno izbrisno tožbo je treba, da gre za materialnopravni razlog iz 1. odstavka 243. člena ZZK-1. Sicer tudi tožbeni zahtevek ni takšen, da bi ga bilo mogoče obravnavati kot izbrisno tožbo.

Tako se izkaže, da je sodišče prve stopnje pravilno presojalo vse podlage, katere je navedel tožnik oziroma vse domnevne zavezovalne pravne posle, ki naj bi vodili do pridobitve lastninske pravice. Parcelacija zemljišča sodi med akte vzdrževanja zemljiškega katastra in odločba izdana v upravnem postopku ima naravo upravnega akta. S pravnomočnostjo postane javne listine in se kot takšna presoja tudi po pravilih zemljiškoknjižnega prava (primerjaj pravno mnenje Občna seja VSS, objava poročilo VSS 2/93, stran 10). Če bi prišlo do napake, kot je navedeno v tožbi, mora geodetski organ izdati ustrezno odločbo in napako odpraviti. Med strankama pa ne gre za ugotavljanje parcelne meje oziroma za močnejšo pravico. Na trditev tožnika, da je ves čas imel dejansko lastnino na sporni parceli, pa pritožbeno sodišče odgovarja, da ni mogoče priposestvovati lastninske pravice na stvari, ki je bila lastnina v splošni rabi in je po sedanjih predpisih javno dobro.

Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, in ker pri tem ni zagrešilo očitanih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka. Pritožnik s pritožbo ni uspel, tožena stranka pa z odgovori ni prispevala k rešitvi te pritožbe (165. člen ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia