Jedro

Kazenske točke v cestnem prometu so se po veljavnem predpisu lahko izrekle vozniku, ki je imel veljavno vozniško dovoljenje, izdano v Republiki Sloveniji, oziroma osebi, ki ji je začasno odvzeto vozniško dovoljenje, kasnejša sprememba predpisa pa na odločanje v konkretnem primeru nima vpliva, saj se za storilca uporabi zakon ali predpis, ki je zanj milejši.

Izrek

Zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana sodba Okrajnega sodišča v Kopru z dne 14.2.2007 spremeni tako, da se storilcu M.Z. ne izreče stranska sankcija 18 kazenskih točk v cestnem prometu.

Obrazložitev

A. 1. Okrajno sodišče v Kopru je s sodbo z dne 14.2.2007 spoznalo M.Z. za odgovornega prekrška po tretjem odstavku 132. člena ZVCP-1, ter storilcu na podlagi enajstega odstavka istega člena izreklo globo v znesku 500,75 EUR in stransko sankcijo 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Odločilo je še, da je storilec dolžan plačati stroške postopka o prekršku, in sicer povprečnino v znesku 83,46 EUR.

2. Vrhovna državna tožilka je 7.8.2007 zoper pravnomočno sodbo vložila zahtevo za varstvo zakonitosti s predlogom, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije izpodbijano sodbo spremeni tako, da storilcu ne izreče stranske sankcije kazenskih točk v cestnem prometu. Uveljavlja kršitev materialnih določb zakona iz 5. točke 156. člena Zakona o prekrških (ZP-1), ki je podana, ker je sodišče z odločitvijo o sankciji prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu. Storilčevo vozniško dovoljenje je bilo izdano v Republiki Hrvaški, v času storitve prekrška 2.3.2006 pa je bilo v skladu s takrat veljavnim drugim odstavkom 22. člena ZP-1 mogoče izreči kazenske točke v cestnem prometu vozniku, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, izdano v Republiki Sloveniji.

B.

3. Iz izpodbijane pravnomočne sodbe izhaja, da storilec poseduje vozniško dovoljenje, ki je bilo izdano v Republiki Hrvaški. Prekršek je bil storjen 2.3.2006. V času storitve prekrška je veljala določba drugega odstavka 22. člena ZP-1, po kateri so se kazenske točke v cestnem prometu lahko izrekle vozniku, ki je imel veljavno vozniško dovoljenje, izdano v Republiki Sloveniji, oziroma osebi, ki ji je začasno odvzeto vozniško dovoljenje. Kasnejša sprememba te določbe na odločanje v konkretnem primeru nima vpliva, saj se v skladu z drugim odstavkom 2. člena ZP-1 v primeru, če se po storitvi prekrška enkrat ali večkrat spremenijo materialnopravne določbe tega zakona ali predpis, ki določa prekršek, uporabi zakon ali predpis, ki je za storilca milejši. Z izrekom stranske sankcije 18 kazenskih točk v cestnem prometu storilcu, čigar vozniško dovoljenje ni bilo izdano v Republiki Sloveniji, je sodišče v izpodbijani sodbi prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu, s čimer je podana v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljana kršitev iz 5. točke 156. člena ZP-1. 4. Glede na ugotovljeno kršitev materialnih določb zakona (5. točka 156. člena ZP-1) je Vrhovno sodišče ugodilo zahtevi vrhovne državne tožilke za varstvo zakonitosti in na podlagi prvega odstavka 426. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 glede na naravo kršitve izpodbijano sodbo v odločbi o sankciji spremenilo tako, da se storilcu ne izreče stranska sankcija 18 kazenskih točk v cestnem prometu.