14. 4. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus predloga dr. A. A., ki ga zastopa odvetniška družba B., o.p., d.n.o., Ž., na seji dne 14. aprila 2005

sklenilo:

Predlog za vrnitev v prejšnje stanje v postopku ustavne pritožbe zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 148/2002 z dne 21. 10. 2004 se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožniku je bil dne 15. 3. 2005 vročen sklep Ustavnega sodišča, s katerim je to zavrglo njegovo ustavno pritožbo, ker je bila vložena prepozno. Da je bil rok za vložitev ustavne pritožbe zamujen, naj bi pritožnik izvedel šele po prejemu omenjenega sklepa. Napačno informacijo, da rok za vložitev ustavne pritožbe "izteče 25. 1. 2005" naj bi enemu izmed odvetnikov odvetniške družbe, ki je pritožnika zastopala v postopku z ustavno pritožbo, dala stranka sama, po telefonu pa naj bi to informacijo potrdila tudi nekdanja pooblaščenka pritožnika. Poleg tega naj bi tudi stranka sama na sodbi napisala "rok 25/1-2005". Odvetnik pooblaščene odvetniške družbe pa naj bi na sodbo zapisal "prejeto 25. 11. 2004". Ker pritožnik meni, da je bil rok za vložitev ustavne pritožbe zamujen iz opravičljivih razlogov, Ustavnemu sodišču predlaga vrnitev v prejšnje stanje, razveljavitev sklepa z dne 11. 3. 2005 in obravnavanje ustavne pritožbe, vložene dne 25. 1. 2005.

2.Pritožnik sicer navaja, da je predlog vložen znotraj roka, ki ga določa 117. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – v nadaljevanju ZPP), vendar zmotno meni, da se v postopku pred Ustavnim sodiščem subsidiarno uporabljajo določbe ZPP. Člen 6 Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) določa, da Ustavno sodišče o vprašanjih postopka, ki niso urejena s tem zakonom, glede na pravno naravo zadeve smiselno uporablja določbe zakonov, ki urejajo postopke pred sodišči. Če bi pritožnik z ustavno pritožbo izpodbijal sodbo, izdano v pravdnem postopku, bi smiselna uporaba drugega odstavka117. člena ZPP pomenila, da bi bil tudi v postopku pred Ustavnim sodiščem predlog za vrnitev v prejšnje stanje pravočasen, če bi bil vložen v t. i. subjektivnem roku 15 dni. Vendar je pritožnik v obravnavanem primeru z ustavno pritožbo izpodbijal sodbo, izdano v upravnem sporu. ZPP in Zakon o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. – v nadaljevanju ZUS) pa enako določata le objektivni (tj. trimesečni rok), subjektivnega pa določata različno. Drugi odstavek 22. člena ZUS namreč določa, da je treba predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložiti v osmih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila rok, oziroma od dneva, ko je izvedela za zamudo.

3.Uporaba različnih določb različnih predpisov, ki urejajo vprašanja postopka, ki z ZUstS niso urejena, je smiselna glede na pravno naravo zadeve. Procesna predpostavka pravočasnosti ustavne pritožbe pa je enaka ne glede na to, v katerem sodnem postopku je bila izdana sodna odločba, ki se z ustavno pritožbo izpodbija. Ker rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje v postopku pred Ustavnim sodiščem sam po sebi ni odvisen od pravne narave zadeve (tj. zadeve, o kateri je bila izdana sodna odločba, ki naj bi bila predmet ustavne pritožbe), ni nobenega razumnega razloga, da bi Ustavno sodišče pravočasnost vložitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje presojalo različno glede na to, v katerem postopku je bila izdana sodna odločba, ki se (je) z ustavno pritožbo izpodbija(la). To pomeni, da je treba v primerih, ko gre za predlog za vrnitev v prejšnje stanje v postopku ustavne pritožbe, upoštevati petnajstdnevni rok iz drugega odstavka 117. člena ZPP, kljub temu, da je bila ustavna pritožba vložena zoper sodno odločbo, izdano v upravnem sporu. Ob dejstvu, da sta roka določena različno, je namreč treba upoštevati tistega, ki nikogar ne prikrajša, tj. daljšega.

4.To sicer pomeni, da je treba obravnavani predlog za vrnitev v prejšnje stanje šteti kot pravočasen, vendar pa razlogi, s katerimi pritožnik ta predlog utemeljuje, ne omogočajo sklepa, da je rok za vložitev ustavne pritožbe zamudil iz upravičenega vzroka.

5.Po navedbah pritožnika je odvetnik pooblaščene odvetniške družbe na sodbi Vrhovnega sodišča (ki je bila predmet ustavne pritožbe) sam zapisal "prejeto 25. 11. 2004". Če mu je bil znan ta datum (torej datum, ko je bila pritožniku vročena sodna odločba, ki se izpodbija z ustavno pritožbo), mnenje stranke ali drugega odvetnika ne more biti upravičen vzrok za zamudo pri vložitvi ustavne pritožbe. Poleg tega je odvetnik prava vešča oseba, ki bi morala poznati tako določbo ZUstS, ki določa rok za vložitev ustavne pritožbe, kot tudi pravila o štetju roka, določenega po dnevih. Tudi če mu datum vročitve izpodbijane sodbe ni bil znan, bi tako stranka sama kot njen pooblaščenec ta podatek lahko dobila od sodišča ne glede na to, da je stranka v upravnem sporu imela drugega pooblaščenca. Zato niti dejstvo, da odvetniška družba pritožnika ni zastopala v postopku pred Vrhovnim sodiščem, ne more biti upravičen vzrok za zamudo. Ker je vrnitev v prejšnje stanje predlagana iz očitno neupravičenih razlogov, je Ustavno sodišče predlog zavrnilo.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 6. člena ZUstS ter na podlagi prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik

dr. Janez Čebulj