Jedro

Bistvo odloga je ne samo v varovanju dolžnikovega doma, tudi v varovanju dolžnikovih ustavnih pravic do izjave v postopku in zasebne lastnine. Ali je bil sklep o izvršbi pravilno vročen ali ne, bo odločalo sodišče prve stopnje v okviru odločanja o predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti. Dokler se dvoma o pravilnosti vročitve sklepa o izvršbi ne odpravi, sodišče ne sme opravljati tistih izvršilnih dejanj, katerih oprava bi imela za posledico ireverzibilnost izvršbe. V primeru, ko gre za dom, pa mora biti presoja sodišča še posebej previdna in upoštevati poseben pomen nepremičnine. Gre za enega najbolj občutljivih vidikov človekovega življenja, zato ni utemeljena le posebna skrbnost, temveč tudi poudarjena zadržanost države in s tem sodišča, ko prisilno posega vanj.

Pri navedenem tehtanju je treba tudi upoštevati, da odlog izvršbe predstavlja le začasno zadržanje upnikove pravice do izterjave denarne terjatve. Terjatev pa je že zavarovana s prisilno hipoteko, pridobljeno v izvršbi. Nadalje je upnikova škoda omiljena vsaj s tekom zamudnih obresti. Če se bo izkazalo, da dolžnikov predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti ni utemeljen, bo dolžnik tudi nosil stroškovne posledice tega postopka.

Izrek

I. Pritožba upnika se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži do odločitve o predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi ali ugovoru.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlogu dolžnika ugodilo in izvršbo odložilo do pravnomočnosti sklepa o predlogu za razveljavitev potrdila pravnomočnosti sklepa o izvršbi in vseh do sedaj izdanih sklepov v postopku.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo upnik iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je kršeno načelo kontradiktornosti in pravica upnika do sodelovanja v postopku, ker sodišče predloga dolžnika za odlog izvršbe in razveljavitev klavzule pravnomočnosti ni vročilo v izjasnitev upniku. Zato upnik domneva, da dolžnik zatrjuje, da bodisi na naslovu N. v ... ne živi in da naj bi bila vročitev napačna, bodisi na obvestila o pošiljki ni prejel, vendar ne en ali drugi razlog ne moreta biti razlog za odlog izvršbe. Vkolikor pa dolžnik pošte na naslovu N. ne sprejema, istočasno to pomeni, da na tem naslovu ne živi. V kolikor pa je bil odsoten, potem bi moral vložiti predlog za vrnitev v prejšnje stanje, vendar o tem v izpodbijanem sklepu ni navedeno. Malo verjetno je, da dolžnik kar 6 pisanj ni prejel. Upnik se ne strinja, da je prodaja nepremičnine nenadomestljiva oziroma težko popravljiva škoda, ker bi lahko dolžnik še naprej bival kot najemnik. Dolžnik ne izpodbija izvršilnega naslova ampak pravnomočnost sklepa o izvršbi, s tem pa ni izkazal nenadomestljive ali težko nadomestljive škode (večje kot tiste, ki lahko nastane upniku), ki bi mu nastala z izvršbo. Izpodbijani sklep ni izpolnil standarda obrazloženosti, še manj pa iz obrazložitve sklepa izhajajo razlogi za odločitev sodišča. Dolžnik za svoje trditve ni predložil nobenih dokazov oziroma upnik ni bil z njimi seznanjen, sodišče pa tudi ni navedlo razlogov za svojo odločitev. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena v odgovor dolžniku, vendar nanjo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Po oceni pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Dolžnik je predlog za odlog izvršbe na nepremičnino, za katero je navajal, da je njegov dom, vložil istočasno s predlogom za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi (razlog iz 7. točke prvega odstavka 71. člena ZIZ). Zato je sodišče prve stopnje predlogu dolžnika pravilno ugodilo. Sodišče prve stopnje je navedlo jasne in prepričljive razloge, na katere se pritožbeno sodišče sklicuje in dodaja kot sledi v nadaljevanju. Iz razlogov sodišča prve stopnje tudi izhaja, da niso utemeljene pritožbene navedbe, da sodišče za svojo odločitev ni navedlo razlogov in da izpodbijani sklep ne zadostuje standardu obrazloženosti. Zakaj, bo prav tako razvidno iz nadaljevanja te obrazložitve.

7. Niso utemeljene pritožbene navedbe, da je kršeno načelo kontradiktornosti in pravica upnika do sodelovanja v postopku, ker sodišče predloga dolžnika za odlog izvršbe in razveljavitev klavzule pravnomočnosti ni vročilo v izjasnitev upniku. Pritožbeno sodišče poudarja, da ZIZ izrecno ne določa, da je treba predlog dolžnika za odlog izvršbe iz taksativno določenih razlogov v prvem odstavku 71. člena ZIZ posredovati v izjasnitev upniku. Drži, da ima stranka pravico se izjaviti do predlogov, trditev in dokazov nasprotne stranke (22. člen Ustave), vendar je treba glede na zgoraj povedano v izvršilnem postopku to pravico razlagati v tehtanju ostalih pravic, tj. pravice do zasebne lastnine in do doma (33. člen Ustave). Ob odsotnosti izrecnega zakonskega pravila je torej moralo imeti sodišče prve stopnje v tej zadevi pred očmi posebno situacijo, ki je nastala, ker je bil predlog za odlog izvršbe vložen tik pred opravo javne dražbe, na kateri bi sodišče prodajalo dolžnikovo nepremičnino. Predlog za odlog izvršbe je bil vložen po izdani odredbi za prodajo in štiri dni pred javno dražbo. Dolžnik je hkrati predlagal tudi razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklep o izvršbi, zatrjujoč, da mu sklep o izvršbi ni bil vročen. Če sodišče v tisti fazi postopka izvršbe ne bi takoj odložilo, bi opravilo javno dražbo, ne da bi bilo odgovorjeno na vprašanje, ki je izključno pravno pomembno – ali je bil sklep o izvršbi dolžniku pravilno vročen. Dolžnik namreč zatrjuje, da je bil v času vročanja dalj časa odsoten v tujini, kar je upnik vedel, ter še, da tudi ko se je vračal, ni našel niti obvestila o prispelem sodnem pismu niti sodnega pisma samega. Kako vse to vpliv na ta postopek, bo moralo presoditi sodišče prve stopnje, zadošča pa za takojšnji odlog izvršbe glede na fazo, v kateri je ta v tem trenutku.

8. Po presoji pritožbenega sodišča za presojo izpodbijanega sklepa tudi niso odločilne pritožbene navedbe glede vročanja pošte dolžniku na naslovu N. in ugibanje ali dolžnik tam živi ali ne. Dolžnik sicer zatrjuje, da je navedeni naslov, na katerega prejema pošto, tudi njegov dom, iz podatkov v spisu pa tudi izhaja, da gre za nepremičnino, ki predstavlja dom dolžnika. Bistvo odloga je namreč drugje. Ne samo v varovanju dolžnikovega doma, tudi v varovanju dolžnikovih ustavnih pravic do izjave v postopku in zasebne lastnine. Ali je bil sklep o izvršbi pravilno vročen ali ne, bo odločalo sodišče prve stopnje v okviru odločanja o predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti. Dokler se dvoma o pravilnosti vročitve sklepa o izvršbi ne odpravi, sodišče ne sme opravljati tistih izvršilnih dejanj, katerih oprava bi imela za posledico ireverzibilnost izvršbe. V primeru, ko gre za dom, pa mora biti presoja sodišča še posebej previdna in upoštevati poseben pomen nepremičnine. Gre za enega najbolj občutljivih vidikov človekovega življenja, zato ni utemeljena le posebna skrbnost, temveč tudi poudarjena zadržanost države in s tem sodišča, ko prisilno posega vanj (prim. VSL sklep I Ip 3635/2017 z dne 6. 4. 2018).

9. Pri navedenem tehtanju je treba tudi upoštevati, da odlog izvršbe predstavlja le začasno zadržanje upnikove pravice do izterjave denarne terjatve. Terjatev pa je že zavarovana s prisilno hipoteko, pridobljeno v izvršbi. Nadalje je upnikova škoda omiljena vsaj s tekom zamudnih obresti. Če se bo izkazalo, da dolžnikov predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti ni utemeljen, bo dolžnik tudi nosil stroškovne posledice tega postopka.

10. Na pritožbene navedbe glede nestrinjanja, da je prodaja nepremičnina nenadomestljiva oziroma težko popravljiva škoda, ker bi lahko dolžnik še naprej bival kot najemnik, je višje sodišče odgovorilo zgoraj.

11. Pritožba upnika ni utemeljena, sklep sodišča prve stopnje pa je pravilen in zakonit (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pravilo o stroških postopka iz petega in šestega odstavka 38. člena ZIZ je pravilo o končnih stroških. Glede na stanje zadeve je višje sodišče odločilo, da se odločitev o pritožbenih stroških zadrži do končne odločitve o dolžnikovemu predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi oziroma ugovoru.