Jedro

V skladu s Sporazumom o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino je za pridobitev pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine treba izpolniti zakonske pogoje za pridobitev pravice po pravu države pogodbenice, to je pogoje po ZPIZ-1. V skladu z 2. alinejo 68. člena ZPIZ-1 je pravico do invalidske pokojnine mogoče priznati le pod pogojem, če zavarovanec ob nastanku invalidnosti, kadar je njen vzrok poškodba izven dela ali bolezen, dopolni pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino razdobja od dopolnjenega 20 leta starosti do nastanka invalidnosti, šteto delovna leta kot polna leta. Tožnica tudi ob upoštevanju skupne pokojninske dobe, dopolnjene v Sloveniji, na Hrvaškem in v BIH, ne izpolnjuje pogoja gostote pokojninske dobe, zato je tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke s priznanjem pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine neutemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb tožene stranke št. ... z dne 23. 10. 2014 in št. ... z dne 7. 4. 2014 ter posledično priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine.

2. Zoper navedeno sodbo se laično pritožuje tožnica zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava s predlogom v smeri ugoditve tožbenemu zahtevku.

Ne strinja se z odločitvijo prvostopenjskega sodišča, ki je zgolj potrdilo izpodbijani upravni odločbi. Navaja, da ni uveljavljala pravice do invalidske pokojnine, temveč pravico do sorazmernega dela invalidske pokojnine. Tudi Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino v 22. členu določa sorazmerni del dajatve. Seštevanje zavarovalnih dob po Sporazumu ni obvezno. Meni, da ima pravico do izbire ali se bodo pokojninske dobe, dopolnjene v različnih državah, seštevale (v tem primeru ima pravico do ene pokojnine), ali pravico do ločenih pokojnin iz vsake države posebej. Uveljavlja še kršitev 6. in 14. člena Evropske Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, izdane ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odstavka 350. člena v zvezi s 339. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Sodba je utemeljena z bistveno pravilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi, zato je na pritožbene navedbe potrebno dodati le še naslednje.

5. V sporni zadevi zaradi pravice sorazmernega dela invalidske pokojnine, je pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve podana v Sporazumu o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino (Ur. l. RS, št. 37/2008 s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju Sporazum) ter v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZPIZ-1).

6. Tožnica v pritožbi neutemeljeno vztraja, da bi ji morala tožena stranka priznati pravico do sorazmernega dela invalidske pokojnine. Že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da gre pri pravici do sorazmernega dela invalidske pokojnine za običajno pravico do invalidske pokojnine, le da je odmerjena v deležu glede na pokojninsko dobo v državi, kjer se uveljavlja.

V skladu s Sporazumom je tudi za pridobitev pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine treba izpolniti zakonske pogoje za pridobitev pravice po pravu države pogodbenice, tj. pogoje po ZPIZ-1. Sporazum v 22. členu točka a) namreč določa, da nosilec vsake pogodbenice po zakonodaji, ki velja zanj, ugotovi, ali določena oseba s seštevanjem zavarovalnih dob, kot je to določeno v 20. členu Sporazuma(1) , po svoji zakonodaji izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do dajatve. ZPIZ-1 v 67. in 68. členu določa pogoje za pridobitev pravice do invalidske pokojnine. V skladu z 2. alinejo 68. člena je pravico do invalidske pokojnine mogoče priznati le pod pogojem, če zavarovanec ob nastanku invalidnosti, kadar je nje vzrok poškodba izven dela ali bolezen, dopolni pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino razdobja od dopolnjenega 20 leta starosti do nastanka invalidnosti, šteto delovna leta kot polna leta. Citirana določba ZPIZ-1 je jasna in jo je mogoče pravilno uporabiti že ob jezikovni razlagi. Navedeno določilo je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo, enako kot pred njim že tožena stranka v predsodnem postopku.

7. V obravnavanem primeru, ko je tožnica, roj. 18. 3. 1955 ob razvrstitvi v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni s 5. 2. 2013, dopolnila 57 let in 10 mesecev starosti, bi ji bilo mogoče pravico do invalidske pokojnine priznati le, če bi bil izpolnjen še tako imenovani pogoj gostote pokojninske dobe. Torej, če bi od njenega 20 leta starosti, do dneva nastanka invalidnosti v letu 2013, dopolnila najmanj 12 let in 4 mesece pokojninske dobe. Takšno dejansko stanje pa v konkretnem primeru ni podano. Tožnica namreč tudi ob upoštevanju skupne pokojninske dobe, dopolnjene v Sloveniji, na Hrvaškem in v BIH, ne izpolnjuje pogoja gostote pokojninske dobe. Ob bistveno pravilni dejanski ugotovitvi prvostopenjskega sodišča, da ima dopolnjenih le 10 let, 7 mesecev in 12 dni pokojninske dobe, zakonski dejanski stan iz 68. člena ZPIZ-1 ni izpolnjen. Navedeno pomeni, da je ob presoji izpodbijanih zavrnilnih posamičnih upravnih aktov iz predsodnega postopka, sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek na njihovo odpravo ter priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine, utemeljeno zavrnilo.

8. Zaradi obrazloženega, ko je izpodbijana zavrnilna sodba pravilna in zakonita, tako da z njo ni prišlo niti ni moglo priti do kršitve pravice do poštenega sojenja iz 6. člena Evropske Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, niti do kršitve prepovedi diskriminacije iz 14. člena citirane konvencije, ostale pritožbene navedbe pa tudi niso pravno relevantne, je bilo potrebno pritožbo ob uporabi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

(1) Sporazum v 20. členu določa, da če je zavarovanec dopolnil zavarovalni dobi po zakonodaji obeh pogodbenic, se pri uveljavitvi, ohranitvi ali ponovni pridobitvi pravice do dajatev seštejeta, če se ne nanašata na isto obdobje. V kolikšni meri in kako se upošteva zavarovalna doba, določa zakonodaja pogodbenice, v kateri je zavarovanec dopolnil to zavarovalno dobo.