Jedro

Po določbi 34. člena ZNP revizija v nepravdnem postopku ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. Revizija tudi ni odvisna od vrednosti stvari, ki je predmet urejanja razmerij med udeleženci.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo revizijo nasprotnih udeležencev in navedlo, da 34. člen Zakona o nepravdnem postopku izrecno določa, da revizija v nepravdnem postopku ni dovoljena oziroma je dovoljena le v tistih primerih, ko zakon določa drugače. V nepravdnem postopku za delitev stvari in skupnega premoženja pa zakon ne določa nobene izjeme od pravila, da revizija v nepravdnem postopku ni dovoljena. Zoper sklep se pritožujeta nasprotni stranki in predlagata, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da revizijo nasprotnih udeležencev dovoli oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. V pritožbi navajata, da je izdani sklep nepravilen in nezakonit. Nasprotna udeleženca sta vložila revizijo na podlagi 111. člena Zakona o nepravdnem postopku, saj je vsebina spora prerasla naravo delitve stvari in gre v konkretnem primeru za odločanje o pravici uporabe stanovanja, sodišče pa ni pravilno uporabilo določbe 34. člena Zakona o nepravdnem postopku v zvezi z njegovim 111. členom, ki revizijo izrecno dovoljuje. Nasprotna udeleženca še navajata, da je sodišče kršilo pravico stranke do uveljavljanja njenih zakonsko določenih pravic s tem, ko ni določilo vrednosti spornega predmeta, to pa bi glede na določila 37. člena Zakona o nepravdnem postopku, da se v nepravdnem postopku smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku, moralo storiti. Predlagatelja sta na pritožbo odgovorila. V odgovoru navajata, da nasprotna udeleženca zavlačujeta postopek in da se zato zadeva rešuje že 11 let. Pritožba ni utemeljena. Po določbi 34. člena Zakona o nepravdnem postopku revizija v nepravdnem postopku ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. Gre za načelno izhodišče, ki ne omogoča široke razlage pogojev za dovoljenost revizije v nepravdnem postopku. Revizija je res dovoljena v postopku v stanovanjskih zadevah (111. člen, 2. odstavek ZNP), vendar pa gre v tem postopku za delitev solastne stvari, za katero pa zakon ne določa nobene izjeme od pravila, da revizija v nepravdnem postopku ni dovoljena. Pritožbena navajanja nasprotnih udeležencev so tako nepravilna, saj iz spisa izhaja, da gre za delitev solastnine med predlagateljema in nasprotnima strankama in ne za pravico uporabe stanovanja. Pritožbeni očitek, da naj bi prvo sodišče kršilo pravico stranke do uveljavljanja njenih zakonsko določenih pravic s tem, ko ni določilo vrednosti spornega predmeta, je neutemeljen. Gre za nepravdni postopek (ne pa za spor, v katerem so pravice strank odvisne od vrednosti spornega predmeta), v katerem revizija ni odvisna od vrednosti "sporne stvari", pač pa od določb Zakona o nepravdnem postopku, v katerih je predpisana revizija za posamezno vrsto nepravdnega postopka. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo nasprotnih strank in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.