Jedro

Z izbrisom samostojnega podjetnika ne nastopi stanje, ko ni več dolžnika v izvršilnem naslovu, saj fizična oseba še vedno obstaja in je stranka v postopku.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v I. in III. točki izreka potrdi.

2. Dolžnika krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom citiranim v uvodu ugovor dolžnikov po izteku roka zavrnilo in postopek zoper M.B., ki je bil prekinjen po samem zakonu z dnem začetka stečajnega postopka, to je z dnem 1. 2. 2008, in še istega dne zaključen, nadaljevalo (I. točka izreka). Z istim sklepom je zavrnilo predloge upnikov F.I., H. d.d., N. d.d. in R. d.d. za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov (II. točka izreka) in sklep z dne 19. 2. 2014, s katerim je dolžnikoma naložilo plačilo predujma za sodnega izvedenca, v drugem odstavku obrazložitve popravilo tako, da je navedlo razloge za naložitev predujma dolžnikoma in posledice neplačila (III. točka izreka).

2. Proti odločitvi, da se ugovor po izteku roka zavrne in se postopek proti M.B. nadaljuje (I. točka izreka) ter zoper odločitev o popravi sklepa z dne 19. 2. 2014 (III. točka izreka), se dolžnika pritožujeta. Uveljavljata vse tri pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Izpostavljata, da sta odgovore upnikov na njun ugovor prejela z izpodbijanim sklepom, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka. Opozarjata na prvi odstavek 387. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), po katerem stečajnemu dolžniku z začetkom stečajnega postopka položaj podjetnika ali zasebnika (fizične osebe) preneha in ne more biti več podlaga za nastanek obveznosti iz naslova davka, prispevkov in drugih obveznih dajatev podjetnika ali zasebnika, kar velja tudi za plačilo terjatev iz naslova kreditnih pogodb, katere so bile sklenjene v poslovnem odnosu med upniki in D.B., M.B. s.p., za katere je kot porok jamčila M.B. s.p.. Tudi izvršilni postopek je bil zaveden zoper D.B., M.B. s.p.. Poudarjata, da je Okrožno sodišče v Mariboru sklep St 10/2008, s katerim je bil stečajni postopek zaključen, izdalo 1. 2. 2008 in sodna praksa je zavzela stališče, da z začetkom stečajnega postopka samostojni podjetnik posameznik izgubi status podjetnika in se postopek proti njemu vodi kot postopek osebnega stečaja za vse terjatve, ki jih imajo katerikoli upniki proti tej osebi, ne glede na to, ali gre za osebno ali poslovno terjatev. Enako tudi po Zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju ZPPSL). V stečajno maso gre vse premoženje.

3. V zvezi z odločitvijo o popravi sklepa (III. točka izreka) dolžnika navajata, da ne posedujeta finančnih sredstev, zato naj sodišče pozove upnike, da založijo plačilo za novega izvedenca.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Temeljni razlog, ki sta ga dolžnika uveljavljala v ugovoru po izteku roka, je dne 1. 2. 2008 začet in končan stečajni postopek nad dolžnico M.B. kot samostojno podjetnico. Po mnenju dolžnikov zaradi tega ni več podlage za vodenje postopka za terjatve tistih upnikov, ki jih uveljavljalo zoper dolžnico M.B. s.p..

6. Iz sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru St 10/2008 z dne 1. 2. 2008 je razvidno, da je bil zoper M.B. s.p. začet in takoj zaključen stečajni postopek, saj premoženje, ki bi prišlo v stečajno maso, ni zadoščalo za stroške postopka. Postopek je bil začet in dokončan po določbah ZPPSL in ne ZFPPIPP.(1) Določbe slednjega zakona so se začele uporabljati 1. 10. 2008 (500. člen ZFPPIPP). Neutemeljeno je zato pritožbeno sklicevanje na določbe ZFPPIPP in sodno prakso, sprejeto na podlagi teh določb, da se postopek proti samostojnemu podjetniku vodi kot postopek osebnega stečaja. Prav tako je neutemeljeno pritožbeno sklicevanje na določbo prvega odstavka 387. člena ZFPPIPP. Ne glede na dejstvo, da se slednja določba v času stečaja M.B. s.p. ni uporabljala, je pritožnikoma pojasniti, da se določba nanaša na status podjetnika(2) in status zasebnika,(3) (in ne na fizično osebo), in sicer ta status po začetku stečaja ne more biti več podlaga za nastanek točno določenih obveznosti podjetnika in zasebnika, to je davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev. Določba ne ureja nobenih posledic stečaja za terjatve iz poslovnih razmerij samostojnega podjetnika ali zasebnika.

7. Posledice stečaja dolžnice kot samostojne podjetnice je glede na dejstvo, da je bil stečajni postopek začet in končan 1. 2. 2008, v obravnavani zadevi tako razlagati po določbah ZPPSL.

8. Samostojni podjetnik posameznik po določbah ZGD-1 ni pravna oseba, kot so osebne in kapitalske družbe. Gre za enotno pravno subjektiviteto samostojnega podjetnika in fizične osebe, ki je nosilec samostojnega podjetništva. Z izbrisom samostojnega podjetnika ne nastopi stanje, ko ni več dolžnika v izvršilnem naslovu, saj fizična oseba še vedno obstaja in je stranka v postopku. Dejansko je v tem primeru samo napačno označen dolžnik, kar pa na zakonitost in pravilnost izvršilnega postopka nima bistvenega vpliva.

9. Ker fizična oseba, za razliko od pravnih oseb, po zaključku stečaja ne preneha, se je v sodni praksi ob smiselni uporabi določb ZPPSL za samostojnega podjetnika oblikovalo stališče, da res prenehajo z zaključkom stečaja poslovne terjatve, ki so nastale do začetka stečaja (prvi odstavek 4. člena in drugi odstavek 171. člena ZPPSL), medtem ko se izvršilni postopek zoper fizično osebo lahko nadaljuje oziroma začne za neposlovne terjatve nastale pred stečajem, pri čemer je v izvršilnem postopku dolžnik tisti, na katerem je trditveno in dokazno breme glede narave terjatve.

10. Da gre v zadevi In 363/2006 za neosebno terjatev dolžnice M.B., dolžnikoma ni uspelo dokazati. Iz kreditne pogodbe, ki sta jo sklenili A. d.d. in dolžnica kot fizična oseba (priloga A1 v spisu In 363/2006), upnik Z. d.d. pa je v razmerje vstopil kot regresni upravičenec, ter kontne kartice, namreč ne izhaja poslovna narava terjatve.

11. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje se je dolžnica kot fizična oseba v posojilni pogodbi sklenjeni v obliki notarskega zapisa SV 369/1997 z dne 27. 8. 1997 med pravnim prednikom H. AG kot posojilodajalcem in D.B. - A. B s.p. kot posojilojemalcem, zavezala kot porokinja. Ker je obveznost prevzela kot fizična oseba, in ne kot samostojna podjetnica, gre za njeno osebno obveznost in ne poslovno. Stečaj v skladu z zgoraj navedenim stališčem sprejetim v sodni praksi, da stečaj samostojnega podjetnika na osebne obveznosti nima vpliva in se izvršilni postopek lahko nadaljuje, zato ni ovira za nadaljevanje postopka zoper M.B. kot fizično osebo.

12. Drugostopenjsko sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da stečaj samostojne podjetnice M.B. tudi v zadevi In 201/2003 ne preprečuje izvršbe. M.B. se je kot fizična oseba v Pogodbi o kratkoročnem posojilu z dne 9. 6. 1995 zavezala kot solidarna porokinja. Kot taka odgovarja upniku kot glavna dolžnica, ne glede na to, da je kasneje pristopila k pogodbi tudi kot samostojna podjetnica (pogodba o pristopu k dolgu z dne 12. 11. 1999). S tem, ko se je v pogodbi zavezala kot porokinja, in sicer kot fizična oseba in ne kot gospodarski subjekt - samostojna podjetnica, gre za osebno obveznost in ne za poslovno. Stečaj M.B. kot samostojne podjetnice tudi v tem primeru nima vpliva za nadaljevanje izvršilnega postopka zoper M.B. kot fizično osebo. Odločitev o zavrnitvi ugovora je iz navedenih razlogov pravilna.

13. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) v nekaterih primerih izrecno določa, da mora dati sodišče stranki možnost, da se izjavi. To velja za vročitev obrazloženega ugovora upnika, ne pa tudi za odgovor na ugovor. Ali je z nevročitvijo odgovora na ugovor sodišče storilo bistveno kršitev določb postopka, je zato odvisno od presoje konkretnega primera. V obravnavanem primeru so se upniki zgolj opredelili do ugovornih navedb in ob tem niso navajali novih dejstev ali predlagali kakšnih dokazov. Podali so le svoja pravna naziranja. Z opustitvijo vročitve odgovorov na ugovor pritožnika nista bila v ničemer onemogočena pri uveljavljanju svojih pravic. Sodišče izpodbijane odločitve ni oprlo na kakšna nova dejstva in dokaze iz odgovorov na ugovor, glede katerih pritožnikoma ne bi bila dana možnost izjave, saj le-teh sploh ni bilo. Očitana bistvena kršitev določb postopka ni podana, kot tudi ne ostale kršitve določb postopka, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ). Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno in v ugovoru uveljavljani razlog utemeljeno zavrnjen. Pritožbo je bilo zato potrebno v tem delu zavrniti in sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. S sklepom z dne 19. 2. 2014 je sodišče dolžnikoma naložilo plačilo predujma za sodnega cenilca za ponovno cenitev nepremičnine. V obrazložitvi tega sklepa je nepravilno navedlo, kakšne so posledice, če upnik ne plača predujma, saj je obveznost naložilo dolžnikoma. Pravilno bi moralo navesti posledice v primeru neplačila dolžnikov. Z izpodbijano odločitvijo je navedeno napako odpravilo. S to odločitvijo ni z ničemer poseglo v odločitev o pravici in obveznosti dolžnikov, določeni v izreku sklepa z dne 19. 2. 2014 in po opravi uradnega preizkusa je odločitev iz III. točke izreka prvostopenjskega sklepa potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pritožbo, ki z nerelevantnimi navedbami, da se naj predujem naloži upnikom, je zavrniti, glede pritožbenih navedb pa dolžnikoma še pojasniti, da strankino nestrinjanje z opravljeno cenitvijo in zahteva za opravo nove cenitve po drugem cenilcu bremeni stranko, ki poda tak zahtevek. Breme plačila za izvedbo takega dokaza se ne more prevaliti na drugo stranko, ki se z opravljeno cenitvijo strinja (212. člen in 254. člen v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Dolžnika s pritožbo nista uspela, zato krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : Za razliko od ZPPSL je šele ZFPPIPP uredil postopek osebnega stečaja in v okviru le-tega stečaj nad fizično osebo, potrošnikom, podjetnikom ali zasebnikom (381. člen ZFPPIPP).

Op. št. (2) : Po drugem odstavku 7. člena ZFPPIPP je podjetnik fizična oseba iz šestega odstavka 3. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1).

Op. št. (3) : Po sedmem odstavku 7. člena ZFPPIPP je zasebnik zdravnik, notar, odvetnik, kmet ali druga fizična oseba, ki ni podjetnik in ki kot poklic opravlja določeno dejavnost.