U-I-152/07

24. 5. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe in v postopku za preizkus pobude A. A. A. A. iz Ž. na seji 24. maja 2007

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v socialnem sporu, ki se vodi pod št. Ps 2004/2003 pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani, in zaradi ravnanja sodnic Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnik v ustavni pritožbi graja ravnanje Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, pred katerim naj bi že več kot tri leta tekel postopek v zvezi z njegovimi zahtevki za dodelitev socialne pomoči, za dodelitev sredstev za šolanje in za dodelitev primernega stanovanja z neprofitno najemnino oziroma sredstev za primerno stanovanje. Zatrjuje kršitev 2., 17. in 22. člena, prvega odstavka 23. člena in 25. člena Ustave, 2., 3., 6. in 13. člena ter prvega odstavka 35. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP). Pritožnik Ustavnemu sodišču predlaga, naj o njegovi ustavni pritožbi odloči pred izčrpanjem pravnih sredstev. Obstoj nepopravljivih škodljivih posledic utemeljuje z navedbami, da lahko zaradi tega, ker postopki za dodelitev socialne pomoči trajajo tudi po deset let, pred dodelitvijo socialne pomoči umre zaradi pomanjkanja. Ustavnemu sodišču še predlaga, naj mu prisodi denarno odškodnino v znesku 5.000 EUR.

2.Pritožnik je hkrati z ustavno pritožbo vložil še pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS), ki določa, pod kakšnimi pogoji je možno izjemoma odločati o ustavni pritožbi še pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev. Meni, da je izpodbijana zakonska ureditev v delu, v katerem določa, da lahko Ustavno sodišče odloča o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev samo, če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive škodljive posledice, v neskladju z 2., s 17., z 22., s. 23. in s 25. členom Ustave ter s 6. in s 13. členom EKČP. Po njegovem mnenju pravica do ustavne pritožbe ne bi smela biti omejena na ta način, tj. da kljub očitnim kršitvam človekovih pravic onemogoča vložitev ustavne pritožbe pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, če pritožnik ne izkaže nepopravljivih posledic. Zaradi takšne omejitve pravice do ustavne pritožbe naj bi bila ta neučinkovito pravno sredstvo za varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Iz pritožnikovih navedb sicer izhaja njegovo splošno nezadovoljstvo z delovanjem pravosodnega sistema v Republiki Sloveniji. Meni tudi, da Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (Uradni list RS, št. 49/06 – v nadaljevanju ZVPSBNO), ki je namenjen varstvu te pravice, ne zagotavlja učinkovitega varstva te pravice.

3.Iz vsebine pritožnikovih navedb izhaja, da pritožnik z ustavno pritožbo uveljavlja kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja po prvem odstavku 23. člena Ustave, tudi njegovo splošno nezadovoljstvo z ravnanjem sodnic v postopkih pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani. Po prvem odstavku 50. člena ZUstS Ustavno sodišče ni pristojno neposredno presojati morebitnih kršitev človekovih pravic, ki nastanejo z ravnanjem ali opustitvijo dolžnega ravnanja sodišča. Glede zatrjevane kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja Ustavno sodišče pritožnika opozarja, da, kljub njegovemu negativnemu mnenju o vsebini in učinkovitosti tega predpisa, od 1. 1. 2007 varstvo te pravice ureja ZVPSBNO. Glede na navedeno je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo. Ker je bilo treba ustavno pritožbo zavreči, se Ustavnemu sodišču tudi ni bilo treba opredeliti do drugih predlogov pritožnika (1. točka izreka).

4.Pobudnik izpodbija določbo drugega odstavka 51. člena ZUstS. Po prvem odstavku 24. člena ZUstS da lahko pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti vsak, če izkaže svoj pravni interes. Po drugem odstavku tega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev predlogu pa mora privesti do izboljšanja pobudnikovega pravnega položaja. Ker pobudnik ni izkazal, da bi se z morebitno ugoditvijo pobudi njegov pravni položaj izboljšal, je Ustavno sodišče njegovo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 51. člena ZUstS zavrglo (2. točka izreka).

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 55. člena v zvezi s prvim odstavkom 50. člena in 25. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnici in sodniki Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik

dr. Janez Čebulj