Jedro

Višina odškodnine za nepremoženjsko škodo za tri oškodovanke - zlom stranskih izrastkov ledvenega vretenca, zlom krila črevesnice, zlom nosne kosti, zlom goleni, zlom kosti gležnja.

Izrek

Reviziji se zavrneta.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je toženko zavezalo, da plača prvi tožnici 2.800.000 SIT (sedaj 11.684,19 EUR), drugi in tretji tožnici pa vsaki po 5.600.000 SIT (sedaj 23.368,39 EUR) odškodnine, vse z zamudnimi obrestmi od 1.1.2002 dalje. V presežku je zahtevke tožeče stranke zavrnilo in še odločilo o pravdnih stroških.

Pritožbeno sodišče je pritožbi tožeče in tožene stranke zoper odločitev o višini odškodnine zavrnilo in v tem delu potrdilo prvostopenjsko sodbo. Strinjalo se je s presojo prvostopenjskega sodišča, da mora toženka prvi tožnici plačati 800.000 SIT (sedaj 3.338,34 EUR) odškodnine za strah in 1.000.000 SIT (sedaj 4.172,93 EUR) za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, drugi tožnici 2.000.000 SIT (sedaj 8.345,85 EUR) za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ter tretji tožnici 2.500.000 SIT (sedaj 10.432,32 EUR) za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in 500.000 SIT (sedaj 2.086,46 EUR) za duševne bolečine zaradi skaženosti.

Tožeča stranka je vložila dve reviziji (eno revizijo je vložila druga tožnica, drugo pa prva in tretja tožnica). Tožnice uveljavljajo revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Prva tožnica navaja, da odškodnina 1.000.000 SIT (sedaj 4.172,93 EUR) za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti odstopa od sodne prakse. Druga tožnica povzema ugotovljeno dejansko stanje glede duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in meni, da je takšna odškodnina v nasprotju s sodno prakso. Tretja tožnica navaja, da je bila pred nesrečo perspektivna rokometašica. Zožen nos predstavlja skaženost, ki je sodišče ni upoštevalo. Prva in tretja tožnica predlagata, da revizijsko sodišče spremeni izpodbijano sodbo tako, da jima prisodi vso zahtevano odškodnino za nepremoženjsko škodo, tretja tožnica pa predlaga zvišanje odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti za 8.345,85 EUR.

Reviziji sta bili vročeni Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki nanjo ni odgovorila.

Reviziji nista utemeljeni.

Revizijsko sodišče ni presojalo odmere odškodnine za prvo in tretjo tožnico za posamezne oblike nepremoženjske škode, ki jih prva in tretja tožnica nista izpodbijali s pritožbo. Prva tožnica je v pritožbi izpodbijala odločitev glede odškodnine za strah in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, tretja tožnica pa odločitev glede odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti in zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Izpodbijanje odločitve o odškodnine za ostale oblike nepremoženjske škode prvič šele reviziji pomeni nedovoljeno preskakovanje pravnih sredstev.

Tudi po madžarskem pravu sta temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo načelo individualizacije višine odškodnine in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Prvo načelo zahteva upoštevanje stopnje in trajanja bolečin in strahu, izhaja pa iz spoznanja, da je posameznik neponovljiva in nerazdružljiva celota telesne in duševne biti. Načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine pa terja upoštevanje objektivnih materialnih možnosti družbe ter sodne prakse v podobnih primerih nepremoženjskih škod. Izraža tudi ustavni načeli enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic, ko se morajo enaki primeri obravnavati enako, različni pa različno.

Izhodišče za odločanje o višini odškodnine so dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča, ki jih je preverilo pritožbeno sodišče. Ugotovljeno je, da je prva tožnica utrpela zlom stranskih izrastkov drugega in tretjega ledvenega vretenca levo in udarnino ledvenega križnega predela s krvnim podlivom. Tožničine sedanje težave s hrbtenico so do 1/3 posledica degenerativne bolezni, ki je neodvisna od obravnavane nezgode, do 2/3 pa posledica zloma. Po oceni revizijskega sodišča sta sodišči vsa pravno pomembna dejstva (ugotovitve na sedmi in osmi strani prvostopenjske sodbe ter sedmi strani drugostopenjske sodbe) pravilno pravno ovrednotili, zato je pravilna odločitev, da prva tožnica nima pravice do višje odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Prva tožnica navaja, da naj bi odškodnina 1.000.000 SIT (sedaj 4.172,93 EUR) za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti odstopala od sodne prakse, vendar v potrditev te svoje trditve niti ne priloži niti ne navede nobene konkretne odločbe. Zgolj pavšalno zatrjevanje odstopa od sodne prakse ne zadošča. Nadalje iz vsebine revizije prve tožnice izhaja, da se strinja z odmero odškodnine za strah, zato je revizijsko sodišče štelo, da odločitve v tem delu z revizijo ne izpodbija.

Druga tožnica je utrpela odprt zlom krila črevesnice, krvavitev pod trebušno mreno zadaj, obsežno raztrganino v ledvenem predelu, udarnino prsnega koša, več drobnih ranic od stekla v lasišču in krvavitveni šok. Ovirana je pri športu, ne zmore vaj, povezanih s trebušnimi mišicami, kar jo zelo prizadane. Odprta poškodba medenice se je pozdravila z defektom črevnice in globokimi brazgotinami ob narastišču mišic nad črevnični rob, kar se kaže z bolečinami ob večjih obremenitvah in spremembah vremena. Prirastline med črevesnimi vijugami povzročajo napenjanje in občasne bolečina ob uživanju hrane. Izvedenec je ocenil, da so splošne življenjske aktivnosti druge tožnice zmanjšane za 10 % (in ne 15 % kot v reviziji navaja druga tožnica). Odškodnina 8.345,85 EUR za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je upoštevaje konkreten obseg tožničinih prikrajšanj, njeno starost 20 let v času odločanja prvostopenjskega sodišča in sodno prakso v podobnih primerih tudi po presoji revizijskega sodišča pravična. Zmotno je stališče druge tožnice, da ji pripada odškodnina tudi za bodočo negotovo škodo (ob eventualni nosečnosti), na kar ji je odgovorilo že pritožbeno sodišče. Tretja tožnica je utrpela zlom nosne kosti, zlom goleni v predelu zgornje rastne plošče, zlom obeh kosti desnega gležnja, odkrhnjenje desne skočnice, odlom krone prvega zgornjega sekalca in odkrhnjenje treh spodnjih sekalcev. Trajno bo ovirana pri poklicih, ki zahtevajo večurno stojo ali hojo, na desno koleno ne more poklekniti, počep izvede manj kot do polovice, težave ima pri žvečenju, težko diha. Izvedenec je ocenil, da so splošne življenjske aktivnosti tretje tožnice zmanjšane za 15 %. S športom se lahko ukvarja rekreativno. Glede na stopnjo in obseg tožničinih prikrajšanj in okoliščino, da se ne more več ukvarjati s tekmovalnim športom (glej 14. in 15. stran prvostopenjske sodbe ter 10. in 11. stran drugostopenjske sodbe), ki ga je začela trenirati pri enajstih letih, več kot eno leto pred nezgodo, revizijsko sodišče soglaša z izpodbijano odločitvijo, da tožnici pripada 2.500.000 SIT (sedaj 10.432,32 EUR) odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Na nižjih stopnjah ugotovljeno dejansko stanje, ki ga tretja tožnica po nepotrebnem ponavlja, je po presoji revizijskega sodišča pravilno pravno ovrednoteno. Tretja tožnica se neutemeljeno zavzema tudi za zvišanje odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti. Ob ugotovitvi, da niti v tožbi niti ob spremembi tožbe ni navajala estetske motnje nosu, sodišči zaradi pomanjkanja trditvene podlage tega ob odmeri odškodnine nista smeli upoštevati.

Ker uveljavljani revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan, je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 73/2007) neutemeljeni reviziji zavrnilo in z njima tudi priglašene revizijske stroške.