Jedro

Potrebno je namreč pritrditi pritožbi, da se v obravnavani zadevi na podlagi njenega predloga odloča tudi o stanovanjskem varstvu. Ta predlog je podala skupaj s predlogom za razvezo zakonske zveze. Zakonsko zvezo je sodišče razvezalo, o predlogu za stanovanjsko varstvo pa še ni odločilo, zato je predlagateljica znotraj rednega postopka vložila predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi se to stanovanjsko razmerje začasno uredilo. Med razlogi za ugoditev njenemu predlogi navaja, da so koristi otrok ogrožene.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne v ponovno obravnavo sodišču prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagateljice za izdajo začasne odredbe, da je nasprotni udeleženec dolžan začasno, do pravnomočnega zaključka postopka II N 386/2024, v roku 30, dni prepustiti nepremičnino - stanovanje, v celoti v uporabo predlagateljici A. A. in opustiti vse, kar bi predlagateljici oteževalo ali preprečevalo uporabo stanovanja. Za primer kršitve sklepa je predlagala izrek denarne kazni v višini 400,00 EUR, ki naj jo sodišče izterja po uradni dolžnosti v korist proračuna in v primeru nespoštovanja izreče novo, višjo denarno kazen. Začasna odredba naj bi veljala do pravnomočnega zaključka zadeve II N 386/2024, pritožba zoper sklep pa ne bi zadržala izvršitve (točka I izreka).

2.Zoper sklep vlaga pritožbo predlagateljica z navedbo, da jo vlaga primarno iz razloga, ker bodo otroci gotovo ogroženi v trenutku izteka najemne pogodbe, ki jo ima predlagateljica sklenjeno za določen čas. Iz dosedanjih dokazov pa izhaja, da ima predlagateljica gotovo večji interes do tega stanovanja in tudi večjo potrebo. Ne gre le za dva skupna otroka, temveč za sedem otrok predlagateljice. Ne strinja se s presojo sodišča, da v Družinskem zakoniku (v nadaljevanju DZ) ni podlage za izdajo začasne odredbe za stanovanjsko varstvo. Predlog je podala v okviru ukrepa za varstvo koristi otrok, ko je mogoče izdati začasno odredbo s kakršnokoli vsebino, s katero je mogoče doseči začasno varstvo koristi otroka, za kar predstavlja temelj določba prvega odstavka 162. člena DZ. Stanovanjsko varstvo iz 109. člena DZ ob razvezi omogoča lažji prehod zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja in otrok v novo življenjsko dinamiko, če tako zahtevajo koristi otrok in je časovno omejeno. Za izrek ukrepa varstva koristi otrok z začasno odredbo pa je potrebno izkazati ogroženost otroka in pritožnica meni, da jo je izkazala. Zato je mogoče odločati o stanovanjskem varstvu z začasno odredbo, če gre za ogroženost koristi otrok. Ob razpadu zveze se nasprotni udeleženec ni želel izseliti iz najemniškega neprofitnega stanovanja in je predlagateljica zaradi zaščite otrok in nevzdržnega stanja ob sobivanju bila tista, ki se je takrat s šestimi otroki preselila v stanovanje, ki ga je poiskala za bistveno višje stroške. Sodišče je povsem prezrlo ogroženost otrok, ki jo povzroča bivanjska situacija in materialne zmožnosti staršev, v katerih so otroci zaradi stanovanjskih razmer ogroženi. V neprofitnem stanovanju s subvencionirano najemnino je ostal oče otrok, mati pa se je s šestimi otroki selila v najemniško stanovanje, kjer plačuje nekajkrat višjo najemnino. Oba starša prejemata socialne transferje, torej imata minimalne dohodke, saj nobeden od njiju ne dela. Plačevanje visoke najemnine predstavlja velik poseg v premoženjsko stanje predlagateljice, ki je dolžna poskrbeti za svoje otroke. Nasprotni udeleženec živi sam v velikem stanovanju, ki ga je občina prilagodila posebej za veliko družino, saj so povezali dve stanovanji. Tako kot biva sedaj, niti ne izpolnjuje pogojev za takšno stanovanje, saj ne more več uveljavljati pravice do njega na podlagi števila otrok. K tej materialni ogroženosti je dodati še dejstvo, ki bo gotovo nastopilo, in to je iztek najemne pogodbe za določen čas, ko bodo ostali na cesti, saj predlagateljica ne najde ustrezne nepremičnine za najem, obstoječa najemna pogodba pa je sklenjena le za določen čas, ker gre hiša potem v prodajo. Vse kaže na ogroženost otrok, ki je povsem spregledana in pri odločitvi ni bila upoštevana. Glede materialnega stanja obeh udeležencev, ki ga je sodišče primerjalo, dodaja, da nasprotni udeleženec prejema 903,00 EUR mesečno, ne prispeva pa ničesar k preživljanju skupnih otrok. Nasprotna udeleženka, ki prejema skupaj 1.292,00 EUR in 435,00 EUR otroškega dodatka, pa je dolžna skrbeti za osem ljudi sama, in sicer zase in za sedem otrok. Za ostale otroke prejema preživnino, za skupna otroka pa je dolžna sama skrbeti v celoti.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Iz podatkov spisa izhaja, da je predlagateljica v obravnavani zadevi vložila predlog za dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo, določitev preživnine in stikov ter stanovanjskega varstva, kot tudi predlog za razvezo zakonske zveze. Nadalje izhaja iz spisa ter tudi iz 2. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, da je sodišče na naroku dne 20. 3. 2025 predlog za razvezo zakonske zveze izločilo in o tem predlogu odločilo posebej. V obravnavanem postopku, kjer je še vedno v obravnavi predlagateljičin predlog glede stanovanjskega varstva, pa je predlagateljica 26. 3. 2025 vložila predlog za izdajo začasne odredbe, s katero je predlagala začasno prepustitev stanovanja, v katerem so pred razhodom bivali kot družina, njej. V predlogu je navajala, da je v tem stanovanju do razpada življenjske skupnosti med udeležencema bivala osemčlanska družina (predlagateljica ima iz prejšnje zveze štiri otroke ter z nasprotnim udeležencem dva otroka). Med razlogi za začasno odločitev o prepustitvi stanovanja navaja, je težko najti nepremičnino, primerno za bivanje sedem otrok, da je bilo stanovanje s strani občine kot neprofitno dodeljeno celotni družini, da so otroci vezani na kraj bivanja, ker tam obiskujejo šolo in vrtec, da sama nima lastne družine, ki bi ji lahko pomagala, da ima za stanovanje, v katerem sedaj skupaj z otroki biva, sklenjeno najemno pogodbo za določen čas do 1. 10. 2025 in se bo skupaj z otroki morala po izteku pogodbe izseliti in bodo ostali na cesti.

5.Sodišče druge stopnje v skladu s prvim in drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in v zvezi s 7. in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) preizkusi sklep sodišča prve stopnje v delu, ki se pritožbeno izpodbija, in mejah razlogov, ki so v pritožbi navedeni ter opravi uradni pritožbeni preizkus. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje in zato predlog za izdajo začasne odredbe preuranjeno zavrnilo.

6.Potrebno je namreč pritrditi pritožbi, da se v obravnavani zadevi na podlagi njenega predloga odloča tudi o stanovanjskem varstvu. Ta predlog je podala skupaj s predlogom za razvezo zakonske zveze. Zakonsko zvezo je sodišče razvezalo, o predlogu za stanovanjsko varstvo pa še ni odločilo, zato je predlagateljica znotraj rednega postopka vložila predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi se to stanovanjsko razmerje začasno uredilo. Med razlogi za ugoditev njenemu predlogi navaja, da so koristi otrok ogrožene.

7.Sodišče prve stopnje v 7. točki obrazložitve pravilno navaja, da je v okviru ukrepa za varstvo koristi otrok mogoče izdati začasno odredbo s kakršnokoli vsebino, s katero je mogoče doseči začasno varstvo koristi otroka, kot to določa prvi odstavek 162. člena DZ. Stanovanjsko varstvo iz 109. člena DZ ob razvezi omogoča lažji prehod zakonca in otrok v novo življenjsko dinamiko, če tako zahtevajo koristi otrok in je časovno omejen.

8.Sodišče druge stopnje tudi pritrjuje, da sodišče lahko dodeli stanovanje drugemu zakoncu v uporabo za največ šest mesecev ter nato na predlog odločitev podaljša še za največ šest mesecev (peti odstavek 109. člena DZ). Zahtevo po prepustitvi stanovanja pa lahko eden od zakoncev vloži ob razvezi zakonske zveze (prvi odstavek 109. člena DZ). Ker je predlagateljica ta predlog podala skupaj s predlogom za razvezo zakonske zveze, ni mogoče pritrditi sodišču prve stopnje, da je njen predlog šteti za prepoznega. Sodišče prve stopnje namreč o predlogu za dodelitev stanovanja ni odločilo skupaj z razvezo zakonske zveze in je zato predlog za izdajo začasne odredbe ustrezno povezan s predlogom v rednem postopku.

9.V obravnavani zadevi je zato pravno relevantno, da je predlagateljica predlog za stanovanjsko varstvo podala skupaj z ostalimi predlogi glede vzgoje in varstva otrok ter skupaj s predlogom za razvezo zakonske zveze. Zato zadeva, na katero se v obrazložitvi sklicuje sodišče prve stopnje, ni primerljiva1.

10.V novem odločanju bo sodišče prve stopnje odločilo o predlogu za izdajo začasne odredbe po določbah Družinskega zakonika, torej bo presojalo, ali je verjetno izkazana ogroženost otrok, ki je pogoj za izdajo takšne začasne odredbe. Pravni standard ogroženosti bo moralo napolniti s konkretno ugotovljenimi okoliščinami, ki jih bo ugotavljalo na podlagi izvedenih dokazov.

11.Sodišče druge stopnje je pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1VSL sklep opr. št. IV Cp 1035/2025 : Iz sedme točke obrazložitve izhaja, da predlagateljica skupaj s predlogi za varstvo in vzgojo otrok ni podala predloga za stanovanjsko varstvo, temveč je tekom postopka predlagala izdajo začasne odredbe glede prepustitve nepremičnine.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 109, 109/1, 109/5, 162, 162/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.