Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da kriteriji zajemajo časovno obdobje od izgradnje stavbe, h kateri se ugotavlja pripadajoče zemljišče, pa vse do lastninjenja družbenih zemljišč. Odločilni so torej pretekla raba in pretekla dejanska urejenost do lastninjenja družbenih zemljišč ter merila in pogoji prostorskih aktov za navedeno obdobje, ne pa sedanja raba oziroma sedanja dejanska urejenost ter sedanji standardi, na kar se v pritožbi neutemeljeno sklicujeta prvi in drugi nasprotni udeleženec.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Prvi in drugi nasprotni udeleženec nosita sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da so nepremičnine parc. št. 273/7, 273/9, 274/4, 274/6, 274/8, 274/13 in 275/10, vse k. o. ..., skupno pripadajoče zemljišče v skupni lastnini vsakokratnih lastnikov stavbe v etažni lastnini na naslovu Cesta B. 60, X. (ID znak 0000-588), in vsakokratnih lastnikov stavbe v etažni lastnini na naslovu Cesta B. 60a, X. (ID znak 0000-589) (I. točka izreka). Predlog prvega in drugega nasprotnega udeleženca, da skupno pripadajoče zemljišče k navedenima stavbama predstavljajo tudi deli nepremičnin parc. št. 273/3, 274/3, 275/3 in 2582, vse k. o. ..., v obsegu, kot je označen na skici izvedenca geodetske stroke z dne 29. 9. 2021 (priloga C 12), je sodišče zavrnilo (II. točka izreka), predlog predlagatelja, da se ugotovi, da na stavbah na naslovu Cesta B. 60a X. in Cesta B. 60, X. obstoji etažna lastnina, pa zavrglo (III. točka izreka). Odločilo je še, da se v breme nepremičnin, navedenih v I. točki izreka, ugotovi obstoj neprave stvarne služnosti gradnje, uporabe, nadzora, obratovanja, vzdrževanja in dostopa do komunalnih vodov gospodarske javne infrastrukture v korist Mestne občine X. ter pri njih vknjiži navedena neprava stvarna služnost (IV. točka izreka). Predmetna odločba se izvede v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti, pri nepremičninah iz I. točke izreka se odredi vpis pripadajočega zemljišča v vrstnem redu vpisane zaznambe postopka za določitev pripadajočega zemljišča (V. točka izreka), po opravljenem vpisu se zaznambi postopka določitve pripadajočega zemljišča izbrišeta (VI. točka izreka). O stroških postopka bo odločeno s posebnim sklepom (VII. točka izreka).

2.Zoper sklep se pritožujeta prvi in drugi nasprotni udeleženec (nasprotna udeleženca). Pritožbo vlagata zoper II. točko izreka izpodbijanega sklepa iz vseh pritožbenih razlogov in predlagata, da višje sodišče izpodbijani sklep (v tem delu) razveljavi in zadevo vrne v ponovni postopek sodišču prve stopnje, s stroškovno posledico.

Nasprotna udeleženca navajata, da sta v postopku razširitve pripadajočega zemljišča zatrjevala, da so deli predmetnih nepremičnin, glede katerih je sodišče z izpodbijanim sklepom predlog nasprotnih udeležencev zavrnilo, del pripadajočega zemljišča k stavbam z naslovom Cesta B. 60 in 60a, X., ker jih uporabljajo kot parkirne prostore, v preteklosti pa so jih uporabljali kot prostor za igro in počitek ter zelenico. Iz ortofoto posnetka iz leta 1997 res ni razvidno, da bi nasprotna udeleženca sporna pripadajoča zemljišča uporabljala kot parkirni prostor, vendar pa so jih uporabljali, ne glede na to, da je bila to družbena lastnina, kot prostore za igro in počitek ter zelenico. Ker je bila to družbena lastnina, so del predmetnih nepremičnin uporabljali za igro in počitek. V takratnih časih bivše Jugoslavije in tudi v letu 1997 nasprotna udeleženca nista imela dostopa do avtomobilov, ti so bili bistveno dražji, predmetni stavbi sta se tudi gradili v času, ko gradbeni inženirji niso predvideli, da bodo etažni lastniki v prihodnosti imeli bistveno več avtomobilov na eno stanovanjsko enoto, prav tako niso veljali standardi, kot je to danes.

Nasprotna udeleženca sta zadostila pogojem obsega pripadajočega zemljišča, tj. da so sporne pripadajoče nepremičnine uporabljali za prostor za igro in počitek ter zelenico, kot tudi glede na preteklo redno rabo zemljišča. Sodišče je naredilo napačen zaključek, ko je svojo utemeljitev gradilo na eni ortofoto fotografiji. Za pojasnitev celotnega in popolnega dejanskega stanja bi moralo sodišče zaslišati nasprotne udeležence ter predlagatelja. Zaslišati bi moralo vsaj etažne lastnike, ki so živeli pred letom 1997 do danes, kot tudi njihove pravne prednike, če so živeli v obdobju od 1990 do ukinitve družbene lastnine oziroma do danes. Zaslišati bi moralo tudi predlagatelja oziroma zaposlene pri predlagatelju, ki bi znali izpovedati, kakšno je bilo dejansko stanje v času družbene lastnine in po ukinitvi družbene lastnine ter kako so etažni lastniki uporabljali dele spornih nepremičnin. V tem delu je sodišče naredilo bistveno kršitev določb postopka, posledično je nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Ne glede na to, da je tudi sodna izvedenka v mnenju navedla, da se sporna zemljišča niso uporabljala kot del pripadajočega zemljišča, je treba poudariti, da ena slika ne more razkazati dejanskega stanja. Dele spornih nepremičnin sta nasprotna udeleženca uporabljala za igro in oddih ter zelenico.

Glede pravnega naziranja predlagatelja, da so deli spornih nepremičnin kot pripadajočih zemljišč prostorsko urejeni z Odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvenem načrtu za naselje C., nasprotna udeleženca navajata, da je odlok nižji pravni akt, ki ne more posegati na dejanski stan oziroma ne more biti nad zakonom. Nasprotna udeleženca ne moreta izgubiti dela pripadajočih zemljišč, ki so jih v preteklosti uporabljali, ne glede na to, da za predmetni stavbi ne obstajata načrta za dejansko ureditev v naravi in urbanistično ureditev. V času izgradnje so bili urbanistični standardi bistveno drugačni kot danes. Nasprotna udeleženca imata pravico uporabe na tistem obsegu družbenega zemljišča, ki zagotavlja normalno rabo in funkcioniranje obeh stavb, še zlasti, če upošteamo današnje urbanistične standarde.

3.Predlagatelj v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu v 17. - 22. točki navedlo pravno podlago za odločitev v tej zadevi, tj. 42. - 44. člen Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (v nadaljevanju ZVEtL-1), tretji odstavek 47. člena ZVEtL-1 ter 50. člen ZVEtL-1). V 18. in 19. točki je navedlo kriterije, ki jih sodišče upošteva pri ugotavljanju obsega pripadajočega zemljišča. V zvezi s spornim delom predlaganega obsega pripadajočega zemljišča je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da dokumentacije za uporabo kriterija po 1. točki prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1 (prostorski akti in upravna dovoljenja, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena in iz katerih izhaja, katero zemljišče je bilo načrtovano kot neposredno namenjeno oziroma potrebno za redno rabo stavbe) ni bilo moč najti. Pri svoji odločitvi glede spornega dela se je zato v nadaljevanju oprlo na kriterije po 2.

1, 3, 4 točki prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1.

6.Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da kriteriji zajemajo časovno obdobje od izgradnje stavbe, h kateri se ugotavlja pripadajoče zemljišče, pa vse do lastninjenja družbenih zemljišč. Odločilni so torej pretekla raba in pretekla dejanska urejenost do lastninjenja družbenih zemljišč ter merila in pogoji prostorskih aktov za navedeno obdobje, ne pa sedanja raba oziroma sedanja dejanska urejenost ter sedanji standardi, na kar se v pritožbi neutemeljeno sklicujeta prvi in drugi nasprotni udeleženec. Navajata, da imata pravico uporabe na tistem obsegu družbenega zemljišča, ki zagotavlja normalno rabo in funkcioniranje obeh stavb ob upoštevanju današnjih urbanističnih standardov. Pri tem izrecno opozarjata, da se v času gradnje ni predvidelo, da bodo v prihodnosti etažni lastniki imeli bistveno več avtomobilov na eno stanovanjsko enoto in takrat niso veljali standardi, kot je danes. Na današnje standarde se torej sklicujeta neutemeljeno. Glede na to, da je odločilno stanje do 25. 7. 1997, so utemeljeni zaključki sodišča prve stopnje v 40. točki obrazložitve, da sporni del parcel tudi iz urbanističnega vidika ni predstavljal zemljišča, brez katerega predmetni stavbi ne bi mogli funkcionirati.

7.Ob upoštevanju trditev nasprotnih udeležencev v postopku pred sodiščem prve stopnje o spornih delih nepremičnin, glede katerih je sodišče prve stopnje predlog zavrnilo, tj., da naj bi se sporna zemljišča že več kot 25 let uporabljala kot parkirišče, v enakem obsegu tudi pred 25. 7. 1997 (predhodno namreč nista navajala, da so se sporna zemljišča uporabljala kot prostor za igro in počitek ter zelenico), je sodišče pravilno ugotavljalo, ali so utemeljene navedbe nasprotnih udeležencev o zatrjevani pretekli redni rabi in glede kriterija dejanske urejenosti zemljišča ter je utemeljene zaključke napravilo v 35. - 39. točki obrazložitve, z razlogi soglaša tudi sodišče druge stopnje in se, v izogib ponavljanju, nanje sklicuje. Za ugotavljanje dejanskega vidika, torej zbiranje podatkov in dokazov glede kriterijev iz 2. in 3. točke 43. člena ZVEtL-1, tj. glede dejanske ureditve in pretekle redne rabe, so namreč odgovorni udeleženci postopka, na katerih je trditveno in dokazno breme.

Sodišče je tako utemeljeno tudi na podlagi ortofoto posnetka iz leta 1997 zaključilo, da tudi na podlagi teh kriterijev ne gre za pripadajoče zemljišče v skladu s trditvami udeležencev. Nasprotna udeleženca v pritožbi ugotovitve, da se sporna zemljišča niso uporabljala kot parkirni prostor, sploh ne izpodbijata. Šele v pritožbi zatrjujeta, da so se ta zemljišča uporabljala za prostore za igro in počitek ter zelenico, v nasprotju s svojimi prejšnjimi trditvami, in celo navajata, da v relevantnem obdobju nista imela dostopa do avtomobilov, da takrat ni bilo predvideno, da bodo etažni lastniki v prihodnosti imeli bistveno več avtomobilov in da v zatrjevanem obsegu nasprotni udeleženci potrebujejo zemljišče za normalno rabo in funkcioniranje obeh stavb ob upoštevanju današnjih urbanističnih standardov, ki pa, kot je bilo že prej pojasnjeno, za odločitev niso relevantni.

8.Nasprotna udeleženca sta tako pred sodiščem prve stopnje podala drugačne trditve, kot jih podajata v pritožbi, zato sodišču neutemeljeno očitata, da bi moralo v zvezi s takimi trditvami, ki jih podajata šele v pritožbi, zaslišati nasprotna udeleženca (oziroma etažne lastnike, ki so živeli pred letom 1997 do danes, kot tudi njihove pravne prednike, če so živeli v obdobju 1990 do ukinitve družbene lastnine oziroma do danes) ter predlagatelja (oziroma zaposlene pri predlagatelju, ki bi znali izpovedati, kakšno je bilo dejansko stanje v času družbene lastnine in po ukinitvi družbene lastnine ter kako so etažni lastniki uporabljali dele spornih nepremičnin). V slednjem delu šele v pritožbi predlagata celo informativni dokaz, ki pa je nedopusten. Glede na to, da ustreznih trditev pred sodišče prve stopnje nista podala in dokazov v zvezi z njimi nista predlagala, sodišče takih trditev ni moglo preizkušati, dokazov pa tudi ne izvajati. Očitek o bistveni kršitvi določb postopka zato ni utemeljen, neutemeljen pa je tudi očitek o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju.

9.Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju vseh relevantnih kriterijev tudi po oceni sodišča druge stopnje utemeljeno zaključilo, da deli nepremičnin parc. št. 273/3, 274/3, 275/3 in 2582, vse k. o. ..., v obsegu, kot je označen na skici izvedenca geodetske stroke z dne 29. 9. 2021, ne predstavljajo pripadajočega zemljišča k stavbama na naslovu Cesta B. 60 in Cesta B. 60a, X., in je zato predlog v tem delu utemeljeno zavrnilo. Oporo za svojo odločitev je imelo tudi v izvedeniškem mnenju, ki sta mu nasprotna udeleženca nasprotovala le z navedbo, da se na spornih delih nepremičnin nahaja parkirišče, ki se uporablja že več kot 25 let ter se je to parkirišče v enakem obsegu uporabljalo tudi pred datumom 25. 7. 1997. Ostalim zaključkom izvedenke, ki je utemeljila, zakaj sporne nepremičnine ne predstavljajo pripadajočega zemljišča k predmetnima stavbama, nasprotni udeleženci niso nasprotovali.

10.Sodišče prve stopnje svoje odločitve na Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvenem načrtu za naselje C., na katerega nasprotna udeleženca opozarjata v pritožbi v zvezi s stališčem predlagatelja, ni oprlo, saj ta glede na čas sprejema (v letu 2011) za odločitev ni relevanten (glej 39. točko obrazložitve).

11.Glede na obrazloženo je torej sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na ugotovljeno dejansko stanje je pravilno uporabilo tudi materialno pravo. Ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1 in v zvezi s 3. členom ZVETL-1).

12.V skladu s prvim odstavkom 40. člena ZNP-1 v zvezi s 3. členom ZVETL-1 nosita nasprotna udeleženca sama svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------

1Sodišče pri ugotovitvi obsega pripadajočega zemljišča upošteva zlasti katero zemljišče je v razmerju do stavbe predstavljalo dostopne poti, dovoza, parkirne prostore, prostore za smetnjake, prostore za igro in počitek, zelenice, zemljišče pod atriji in podobno.

2Sodišče pri ugotovitvi obsega pripadajočega zemljišča upošteva zlasti: preteklo redno rabo zemljišča.

3Sodišče pri ugotovitvi obsega pripadajočega zemljišča upošteva zlasti: merila in pogoje iz prostorskih aktov, ki so veljali od izgradnje stavbe pa do pridobitve lastninske pravice lastnika stavbe na pripadajočem zemljišču.

4Tudi sodna izvedenka za geodezijo D. D. je navedla, da med drugim ob upoštevanju tehničnih normativov za projektiranje sporne parcele ne predstavljajo skupnega pripadajočega zemljišča k predmetnima stavbama.

5A. Božič Penko in ostali, Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča s komentarjem, Ljubljana, Lexpera, GV Založba, 2023, stran 291.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (2017) - ZVEtL-1 - člen 43, 43/1, 43/1-2, 43/1-3, 43/1-4, 47, 47/3, 50

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.