Jedro

Tožena stranka tožniku ni vročila pisne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožnika je le odjavila iz zavarovanja, kar pa je v nasprotju s prvim odstavkom 87. člena ZDR-1, ki določa, da mora biti odpoved pogodbe o zaposlitvi pisna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana delna sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z delno sodbo razsodilo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi z odjavo tožeče stranke iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja dne 7. 5. 2019 nezakonita in se razveljavi (I. točka izreka); delovno razmerje tožeče stranke pri toženi stranki ni prenehalo in še traja (II. točka izreka); tožena stranka je dolžna tožečo stranko pozvati nazaj na delo, jo razporediti na delovno mesto montažer železnih konstrukcij ali delo primerljivo prejšnjemu delu; jo z dnem nezakonitega prenehanja delovnega razmerja prijaviti v zdravstveno ter pokojninsko zavarovanje ter za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja obračunati bruto plače in regres za letni dopust, ki bi jih tožeča stranka prejemala, če bi delala in sicer izhodiščno bruto mesečno plačo 886,66 EUR z vsemi pogodbenimi in zakonskimi dodatki, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih mesečnih zneskov od prvega naslednjega dne po zapadlosti v plačilo, 19. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila na njen transakcijski račun, v 8 dneh, pod izvršbo (III. točka izreka). Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 447,98 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. dneva po prejemu odločbe sodišča prve stopnje, v 8 dneh, pod izvršbo (IV. točka izreka).

2. Zoper delno sodbo se pritožuje tožena stranka iz razloga nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. V pritožbi navaja, da je bil zakoniti zastopnik tožene stranke imenovan šele 26. 7. 2019, vabilo sodišča na zaslišanje pa je bilo poslano prejšnjemu direktorju A.A.. S tem je bila toženi stranki kršena pravica do obravnavanja pred sodiščem prve stopnje in je sodišče kršilo 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče pa je kršilo tudi 9. točko 339. člena ZPP, saj na naroku dne 9. 9. 2019 ni zagotovilo sodnega tolmača za srbski jezik. Pooblaščenec tožene stranke je v prošnji za preložitev naroka dne 6. 9. 2019 navedel, da zakoniti zastopnik ne razume slovensko in da je potrebno zagotoviti tolmača za srbski jezik. Zato tudi, če bi se zakoniti zastopnik udeležil naroka dne 9. 9. 2019, sodnega postopka ne bi mogel spremljati v slovenskem jeziku. Če bi bilo zakonitemu zastopniku pravilno in pravočasno vročeno vabilo za narok, bi se lahko na obravnavo pripravil in zbral vse potrebne dokaze, ker pa sodišče ni preložilo naroka na kasnejši termin, je bila zakonitemu zastopniku odvzeta možnost predložitve dokazov. Sodišče pa je tudi nepopolno ugotovilo dejansko stanje in s tem kršilo 340. člen ZPP ter preuranjeno izdalo delno sodbo, ker je smatralo, da dejansko stanje med strankama ni sporno. Pritožbenemu sodišču predlaga, da razveljavi delno sodbo sodišča prve stopnje ter ponovno razpiše in opravi narok, na katerega naj pravilno vabi zakonitega zastopnika tožene stranke ter mu zagotovi sodnega tolmača. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano delno sodbo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa je pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) ter na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče prve stopnje ni storilo postopkovnih kršitev, pravilno je uporabilo materialno pravo in tudi ni zmotno ugotovilo dejanskega stanja, kar predvsem uveljavlja tožena stranka v pritožbi.

5. Tožena stranka sodišču prve stopnje predvsem očita, da sodišče z opustitvijo vabljenja zakonitega zastopnika, toženi stranki ni dalo možnosti obravnavanja pred sodiščem. Tožeča stranka je pred naslovnim sodiščem vložila 5. 6. 2019 tožbo zaradi nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in zaradi neizplačila plač. Sodišče prve stopnje je dne 11. 6. 2019 tožbo vročilo toženi stranki s pozivom, da odgovori na tožbo. Tožena stranka je odgovorila na tožbo dne 19. 6. 2019, na kar je sodišče razpisalo pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo z dne 9. 9. 2019. 6. Neutemeljen je pritožbeni ugovor tožene stranke, da je sodišče prve stopnje kršilo 8. točko 339. člena ZPP, ker toženi stranki ni omogočilo obravnavanje pred sodiščem. Sodišče prve stopnje je vabilo na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo pravilno vročilo toženi stranki dne 18. 7. 2019. Dne 6. 9. 2019 je tožena stranka po pooblaščencu posredovala sodišču prošnjo za preložitev pripravljalnega naroka in prvega naroka za glavno obravnavo in kot razlog navedla, da je tožena stranka šele dne 5. 9. 2019 pooblastila za zastopanje v predmetnem delovnem sporu odvetnika B.B. iz C. in da se odvetnik v tako kratkem času ne more seznaniti z dejanskim stanjem zadeve. Prav tako s toženo stranko ne uspe pribaviti eventuelno dokazno gradivo, ker je tožena stranka dne 26. 7. 2019 imenovala novega direktorja D.D.. Pooblaščenec tožene stranke je tudi predlagal, da sodišče zakonitemu zastopniku zagotovi pravice do uporabe svojega jezika na naroku iz 102/I člena ZPP v zvezi z 19. členom ZDSS-1 in iz tega razloga preloži narok na kasnejši termin. Tožena stranka je bila obveščena, da sodišče ni ugodilo njeni prošnji za preložitev naroka. Tožena stranka se pripravljalnega naroka in prvega naroka za glavno obravnavo dne 9. 9. 2019 ni udeležila in svoje odsotnosti tudi ni opravičila. Predsednik senata je sprejel sklep, da se prvi narok za glavno obravnavo opravi, ker je bila tožena stranka pravilno vabljena na narok in se ni opravičila (281. člen ZPP).

7. ZPP v 8. točki drugega odstavka 339. člena določa, da sodišče bistveno krši določbe pravdnega postopka, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. V konkretnem primeru je bila tožena stranka pravilno vabljena na pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo, zato sodišču ni mogoče očitati, da je storilo očitano kršitev. Prav tako ni mogoče sodišču očitati, da je kršilo 9. točko 339. člena ZPP, ker za opravljen narok dne 9. 9. 2019 ni zagotovilo sodnega tolmača za srbski jezik. Glede na to, da se zakoniti zastopnik tožene stranke obravnave ni udeležil in tudi nihče drug za toženo stranko, ni mogoče sodišču očitati, da je storilo očitano kršitev, ker ni zagotovilo tolmača za srbski jezik. To kršitev bi, v kolikor sodišče dejansko ne bi sledilo predlogu tožene stranke, lahko zakoniti zastopnik tožene stranke očital sodišču le, če bi se udeležil razpisanega naroka.

8. Neutemeljena je tudi pritožbena trditev, da sodišče prve stopnje ni popolno ugotovilo dejanskega stanja in je zato preuranjeno izdalo delno sodbo. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožena stranka tožniku ni vročila pisne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (kar izhaja tako iz navedb tožnika v tožbi, kot iz odgovora na tožbo, ki ga je podala tožena stranka). Tožena stranka je tožnika le odjavila iz zavarovanja, kar pa je v nasprotju s prvim odstavkom 87. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 s sprem.), ki določa, da mora biti odpoved pogodbe o zaposlitvi pisna. Ker je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožniku pri toženi stranki prenehalo delovno razmerje na nezakonit način je pravilno ugodilo tožnikovemu zahtevku za reintegracijo in plačilo nadomestila plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.

9. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov in tudi ne razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano delno sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).