14. 12. 2012

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Kmetijsko gozdarske zadruge Litija, z. o. o., Litija, ki jo zastopa Jože Ilc, odvetnik v Ljubljani, na seji 14. decembra 2012

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 8. člena Uredbe o kategorizaciji državnih cest (Uradni list RS, št. 33/98, 48/99, 102/99, 69/2000, 79/2000, 97/2000, 62/01, 82/01, 52/02, 95/02, 18/03, 65/03, 119/03, 86/05, 118/05, 71/06, 98/06, 116/07, 23/09 in 30/10), kolikor kategorizira javno cesto "Litija–Šmartno–Radohova vas–Grm–Bič", v delu, ki poteka po zemljiščih parc. št. 127/59, 127/60, 127/62, 127/63, 127/64, 130/3, 130/65 in 130/66, vse k. o. Litija, se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica izpodbija 8. člen Uredbe o kategorizaciji državnih cest (v nadaljevanju Uredba), kolikor kategorizira javno cesto "Litija–Šmartno–Radohova vas–Grm–Bič", v delu, ki poteka po njenih zemljiščih. Izpodbijani del Uredbe naj bi bil v neskladju z drugim odstavkom 14. člena ter 2., 23., 33., 67. in 69. členom Ustave. Za kategorizacijo javne ceste naj bi pobudnica izvedela leta 2011, ko je Republika Slovenija predlagala uvedbo razlastitvenih postopkov za njena zemljišča.

2.Po tretjem odstavku 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) lahko pobudnik vloži pobudo, kadar podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, učinkuje neposredno in posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic. Če je izpodbijani predpis veljal že pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 51/07 – v nadaljevanju ZUstS-A), začne teči enoletni rok za vložitev pobude šele z dnem uveljavitve ZUstS-A, tj. 15. 7. 2007 (tako Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-113/08 z dne 2. 4. 2009, Uradni list RS, št. 30/09, in OdlUS XVIII, 16).

3.Zakonodajalec je v tretjem odstavku 24. člena ZUstS rok za vložitev pobude zoper podzakonske predpise in akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil, kadar ti neposredno posegajo v pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnika, določil tako, da ga je vezal na čas enega leta po uveljavitvi predpisa (t. i. objektivni rok), oziroma na čas enega leta po tem, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic (t. i. subjektivni rok). Iz navedenega izhaja, da je za presojo pravočasnosti vložitve pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa prvenstveno upošteven zakonsko določen objektivni rok, kar je razumljivo, saj se predpisi objavljajo v uradnih glasilih, objava pa je namenjena prav temu, da se vsi, ki jih predpis zadeva, z njim lahko seznanijo pred njegovo uveljavitvijo. To, da zakonodajalec dopušča tudi subjektivni rok, glede na navedeno ne more pomeniti zanikanja objektivnega roka. Pomeni le to, da nekatere škodljive posledice lahko nastanejo že s samo uveljavitvijo predpisa, nekatere škodljive posledice pa so že po svoji naravi takšne, da lahko nastanejo šele z njegovim izvrševanjem. V slednjih primerih pa bi vezanost zgolj na objektivni rok pomenila prehudo omejitev in zato zakon dopušča tudi subjektivni rok, ki je vezan na to, kdaj je posameznik izvedel za nastanek škodljivih posledic. Ker je ta trenutek po naravi stvari odvisen od subjektivnih okoliščin na strani pobudnika, je pomembno, da ta izčrpno in prepričljivo utemelji trditev o tem, kdaj je izvedel za nastanek škodljivih posledic, ter pri tem navede tudi vsa dejstva in okoliščine, na podlagi katerih je mogoče to njegovo trditev preveriti in oceniti. Dokazno breme o obstoju teh dejstev in okoliščin je torej v tem primeru povsem na strani pobudnika, presoja Ustavnega sodišča pa je odvisna zlasti od prepričljivosti pobudnikove utemeljitve.

4.Javna cesta "Litija–Šmartno–Radohova vas–Grm–Bič" je kategorizirana kot regionalna cesta II. reda od julija 1998. Pobudnica sicer zatrjuje, da je za nastanek škodljivih posledic na podlagi izpodbijanega dela Uredbe izvedela šele leta 2011, vendar tega z ničemer ne izkaže. Ker njena pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti glede na navedeno ni vložena pravočasno, jo je Ustavno sodišče zavrglo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ernest Petrič

Predsednik