16. 12. 2015

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Okrožnega sodišča v Kopru, na seji 16. decembra 2015

sklenilo:

Zahteva za oceno ustavnosti 371. in 390. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo in 10/15 – popr.) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Okrožno sodišče v Kopru izpodbija 371. in 390. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). V zahtevi navaja, da se je vprašanje ustavnosti navedenih določb zastavilo pri odločanju o razdelitvi posebne stečajne mase (pravilno posebne razdelitvene mase) v osebnem stečaju št. St 2117/2014, zato je prekinilo postopek razdelitve. Zahtevi je priložilo sklep Okrožnega sodišča v Kopru št. St 2117/2014 z dne 30. 9. 2015.

2.Sodišče, ki pri odločanju meni, da je zakon ali del zakona, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, mora na podlagi 156. člena Ustave in prvega odstavka 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 ­– uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) prekiniti postopek in z zahtevo začeti postopek za oceno njegove ustavnosti. Če navedena pogoja nista izkazana, Ustavno sodišče zahtevo zavrže (prvi odstavek 25. člena ZUstS).

3.Predlagatelj je v zahtevi navedel, da je postopek odločanja, v katerem se mu je zastavilo vprašanje ustavnosti izpodbijane ureditve, prekinil. Zahtevi je priložil kopijo sklepa o prekinitvi postopka z dne 30. 9. 2015, ki ne vsebuje potrdila o pravnomočnosti, vsebuje pa pravni pouk, da proti sklepu ni posebne pritožbe in da ga je dovoljeno izpodbijati s pritožbo proti sklepu o razdelitvi posebne razdelitvene mase. Ustavno sodišče je predlagatelja z dopisom z dne 22. 10. 2015 obvestilo, da zahteva ne vsebuje podatkov, ki so potrebni za odločanje Ustavnega sodišča o njeni utemeljenosti, in da je zoper sklep o prekinitvi postopka dovoljena pritožba, ter ga pozvalo, naj v določenem roku sporoči podatek o pravnomočnosti ter predloži kopijo sklepa o prekinitvi postopka s potrdilom o pravnomočnosti. Predlagatelj je z dopisom z dne 29. 10. 2015 poslal kopijo istega sklepa, opremljeno s potrdilom o pravnomočnosti z dne 16. 10. 2015.

4.Tako dejstvo prekinitve postopka kot tudi to, da mora sodnik izkazati, da mora izpodbijano zakonsko določbo uporabiti v postopku, v katerem odloča, napolnjujeta okvir procesne predpostavke iz 156. člena Ustave in iz prvega odstavka 23. člena ZUstS, ki mora biti izpolnjena za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona. Ker je zoper sklep o prekinitvi postopka dovoljena pritožba (prvi odstavek 363. člena Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08 – ZPP), ki lahko privede do drugačne odločitve o prekinitvi postopka, mora biti odločitev o prekinitvi postopka zaradi vložitve zahteve za oceno ustavnosti pravnomočna. Navedeno izkaže predlagatelj s predložitvijo sklepa o prekinitvi postopka, opremljenega s potrdilom o pravnomočnosti.[1]

5.V obravnavanem primeru je predlagatelj po pozivu sicer predložil sklep o prekinitvi s potrdilom o pravnomočnosti, vendar po mnenju Ustavnega sodišča kljub temu ni izpolnjen pogoj za začetek postopka za oceno ustavnosti iz 156. člena Ustave in prvega odstavka 23. člena ZUstS. Zaradi napačnega pravnega pouka je predlagatelj stranke postopka osebnega stečaja prikrajšal za pravico do pritožbe, ki jo Ustava varuje v 25. členu Ustave. Po ustaljeni ustavnosodni presoji napačen pravni pouk v odločbi za stranko ne more imeti nobenih škodljivih posledic (prim. odločbo Ustavnega sodišča št. Up-148/01 z dne 29. 11. 2001, Uradni list RS, št. 101/01, in OdlUS X, 233, 21. točka obrazložitve, in sklep Ustavnega sodišča št. Up-276/96 z dne 18. 11. 1996). To pomeni, da se lahko stranke kadarkoli med postopkom za oceno ustavnosti zoper sklep o prekinitvi pritožijo, kar lahko privede do drugačne odločitve o prekinitvi postopka. Navedeno pomeni, da z vidika postopka za oceno ustavnosti postopek v obravnavani zadevi sploh ni prekinjen. Opisano stališče dodatno potrjuje okoliščina, da sklepi procesnega vodstva, ki se smejo izpodbijati le s pravnimi sredstvi zoper končno odločbo, postanejo formalno pravnomočni skupaj s pravnomočnostjo končne odločbe.[2] Glede na to pogoj za začetek postopka za oceno ustavnosti iz 156. člena Ustave in prvega odstavka 23. člena ZUstS ni izpolnjen. Ustavno sodišče je zato zahtevo predlagatelja zavrglo.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 25. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka v zvezi s petim odstavkom 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik

[1]Prim. sklep Ustavnega sodišča št. U-I-23/15 z dne 2. 7. 2015 (Uradni list RS, št. 53/15).

[2]J. Juhart, Civilno procesno pravo, Univerzitetna založba v Ljubljani, Ljubljana 1953, str. 445.