Jedro

Stroškovnika cenilke prvemu sodišču ni bilo treba pošiljati v izjavo nasprotnemu udeležencu glede na stališče, sprejeto v sodni praksi, da odločanje o stroških, kot stranski terjatvi, ni tako pomembno, da bi bilo potrebno nasprotni stranki dati možnost, da se o stroškovni zahtevi izjavi. Pritožniku procesne pravice niso bile kršene.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka delno spremeni tako, da se znesek 602,04 EUR nadomesti z zneskom 549,15 EUR in znesek 658,51 EUR z zneskom 600,66 EUR.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se v še izpodbijani, a nespremenjeni I. točki izreka sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v I. točki izreka odločilo, da se sodni cenilki M. M. odmeri nagrada in nadomestilo za stroške v znesku 602,04 EUR za izvedensko delo z dne 18. 3. 2016. Skupni znesek za plačilo (vključno z 8,885 % prispevkom pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter 0,53 % za zdravstvo) znaša 658,51 EUR. V II. točki izreka je ugotovilo, da sodna cenilka ni zavezanka za DDV in v III. točki izreka sklenilo, da plačilo izvrši finančno-računovodska služba iz vnaprej založenih sredstev na računu za predujme na TRR sodne cenilke M. M., prispevke in dajatve pa na ustrezen račun, v 45 dneh od izdaje tega sklepa.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil drugi nasprotni udeleženec po takratni pooblaščenki in uvodoma uveljavljal vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki ga je v nepravdnem postopku uporabiti na podlagi 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Navaja, da je sodišče zapisalo, da je sodna cenilka izdelala izvedeniško mnenje dne 18. 3. 2016 in da je pravočasno poslala stroškovnik, ki ga je sodišče prejelo 1. 4. 2016. Sodišče odločitve glede pravočasnosti predložitve stroškovnika ni ustrezno obrazložilo. Omenilo je le ZPP in določbe Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, zaradi česar sklepa ni mogoče preizkusiti, zato je podana bistvena kršitev določb postopka. Sodišče se je oprlo tudi na napačno materialno podlago, ker se je sklicevalo na določila ZPP, v obravnavani zadevi pa gre za nepravdni postopek. Drugi nasprotni udeleženec stroškovnika sodne cenilke ni nikoli prejel. Ker izpodbijan sklep temelji na tem stroškovniku, drugi nasprotni udeleženec odločitve sodišča ne more preizkusiti. Drugemu nasprotnemu udeležencu so s takšnim postopanjem sodišča kršene procesne pravice in gre za bistveno kršitev določb postopka. Naslovno sodišče je zapisalo, da je sodni cenilki priznalo 92,00 EUR za študij spisa, ker spis ne obsega več kot 200 strani. Pri tem ni jasno, ali je izvedenka to storitev opravila, drugi nasprotni udeleženec je prepričan, da izvedenka v spis glede na vsebino mnenja ni niti vpogledala, zato temu strošku oporeka. Naslovno sodišče je sodni cenilki priznalo 92,00 EUR za ogled na kraju samem in s tem povezano kilometrino in čas potovanja. Drugi nasprotni udeleženec tem stroškom nasprotuje, saj izvedenka ogleda ni opravila, pripeljala se je samo do stanovanjske hiše in si ni ogledala nič drugega. Nepravilno je obračunana tudi kilometrina, ki znaša skupaj 90 km in ne 98 km, posledično pa tudi čas potovanja. V previsoki višini je obračunana tudi izdelava cenitvenega izvida, saj ne gre za zahtevno, ampak za manj zahtevno delo, ki je po Pravilniku ovrednoteno v višini 184,00 EUR. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi in sklep spremeni oziroma razveljavi.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Predmet tega pritožbenega preizkusa je sklep sodišča prve stopnje o odmeri nagrade in povrnitvi materialnih stroškov za izdelano pisno mnenje z dne 18. 3. 2016 sodne cenilke M. M. 5. Sprva je na pritožbene očitke o zagrešeni bistveni kršitvi določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 37. členom ZNP, ki jih pritožba vidi v tem, da odločitev glede pravočasnosti predložitve stroškovnika ni ustrezno obrazložena, zaradi česar sklepa ni mogoče preizkusiti, odgovoriti, da očitana kršitev ni podana. Sodišče prve stopnje je namreč obrazložilo, da je izvedenka pravočasno poslala stroškovnik, ki ga je sodišče prejelo 1. 4. 2016. Odločitev je tudi mogoče preizkusiti, saj razlogi niso med seboj v nasprotju niti s podatki spisa, ki potrjujejo, da je izvedenka skupaj z mnenjem z dne 18. 3. 2016 na sodišče prve stopnje dne 1. 4. 2016 vložila stroškovnik. Prav tako niso utemeljene pritožbene navedbe, da se odločitve ne more preizkusiti, ker pritožnik ni prejel stroškovnika sodne cenilke. Sodišče prve stopnje je namreč v izpodbijanem sklepu povzelo stroškovne postavke iz stroškovnika in se je do utemeljenosti posameznih zahtevanih stroškov sodne cenilke tudi opredelilo, zato je odločitev v tem delu možno preizkusiti, kljub temu da stroškovnik drugemu udeležencu ni bil vročen. Stroškovnika cenilke pa tudi sicer prvemu sodišču ni bilo treba pošiljati v izjavo nasprotnemu udeležencu glede na stališče sprejeto v sodni praksi, da odločanje o stroških kot stranski terjatvi ni tako pomembno, da bi bilo potrebno nasprotni stranki dati možnost, da se o stroškovni zahtevi izjavi,(1) zato pritožniku procesne pravice niso bile kršene, s tem pa tudi absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 37. členom ZNP ni podana.

6. Sodišče prve stopnje je pri presoji zahteve za povrnitev stroškov in nagrade sodne cenilke za izdelano pisno mnenje z dne 18. 3. 2016 izhajalo iz 249. člena ZPP in določb Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, kar predstavlja pravilno materialnopravno podlago za presojo nagrade in stroškov cenilke. V skladu z določbo 37. člena ZNP se v nepravdnem postopku smiselno uporabljajo določbe ZPP, če ni z zakonom drugače določeno. Ker ZNP ne vsebuje posebnih določb glede povrnitve nagrade in stroškov izvedencem in cenilcem, se je tako sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno oprlo na določbo 249. člena ZPP, po kateri ima izvedenec pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče, do povračila izgubljenega zaslužka in stroškov za izvedensko delo kakor tudi pravico do nagrade za to delo.

7. Tudi niso utemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje sodni cenilki napačno priznalo 92,00 EUR za ogled na kraju samem. V skladu s 1. točko prvega odstavka 50. člena Pravilnika pripada cenilcu za manj zahtevne oglede (do 1 ure) 46,00 EUR, za zahteven ogled (do tri ure) pa 92,00 EUR (2. točka prvega odstavka). Na pritožbene navedbe, da cenilka ogleda ni opravila, je odgovoriti, da sama pritožba ugotavlja, da se je cenilka pripeljala do stanovanjske hiše. Ker iz pisnega mnenja izhaja, da je opisala kulturo in podala mnenje o možnosti delitvi nepremičnin v naravi, je zaključiti, da si je predmetne nepremičnine tudi ogledala. Ker je cenilka ocenila vrednost trinajstih nepremičnin in podala mnenje o možnosti delitve nepremičnin v naravi, je zaključiti, da je ogled trajal več kot eno uro in ji torej v skladu s Pravilnikom pripada nagrada za zahteven ogled v višini 92,00 EUR. Neutemeljeno nadalje pritožba opozarja tudi, da je sodišče prve stopnje napačno obračunalo kilometrino (odmerjenih 23,52 EUR), ker znaša skupaj pravilno 90 km in ne 98 km, posledično pa tudi čas potovanja (odmerjenih 40,00 EUR), saj za takšne svoje navedbe ne predloži nikakršnih dokazil, ki bi izkazovale, da sta razdalja oz. čas potovanja drugačni kot je ugotovilo sodišče prve stopnje.

8. Tudi niso utemeljene pritožbene navedbe, ki izpodbijajo po sodišču prve stopnje določeno nagrado v višini zahtevnega dela po 2. točki prvega odstavka 51. člena Pravilnika v višini 276,00 EUR. Zahtevnost cenitve se skladno s četrtim odstavkom 47. člena Pravilnika presoja na podlagi obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za njeno izdelavo, časa, ki ga ima izvedenec na voljo, da jo pripravi, kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet cenitve, ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo njene zahtevnosti. Glede na to, da je cenilka opravila cenitev tržne vrednosti trinajstih nepremičnin in da je podala tudi predlog razdelitve solastninskih deležev v naravi, navedeno utemeljuje, da je šlo za zahtevno cenitev in ne za manj zahtevno delo, za kar se v pritožbi neutemeljeno zavzema nasprotni udeleženec.

9. Delno utemeljene pa so pritožbene navedbe, ki izpodbijajo po sodišču prve stopnje prisojenih 92,00 EUR za študij spisa. V skladu s prvim odstavkom 48. člen Pravilnika pripada cenilcu pri obsegu do 50 strani 46,00 EUR (1. točka), pri obsegu nad 50 do 200 strani pa 92,00 EUR (2. točka prvega odstavka). Pritožbeno sodišče po pregledu spisa ugotavlja, da niti iz spisovnega gradiva niti iz pisnega mnenja ne izhaja, da bi cenilka spis pregledala. Glede na to, da pa je sodišče prve stopnje cenilki vročilo skupaj s sklepom o postavitvi cenilke z dne 20. 1. 2016 tudi predlog predlagateljice in odgovor na predlog skupaj z nekaterimi prilogami (odredba na list. št. 94), kar pa vse skupaj ne obsega več kot 50 strani, cenilki pripada nagrada za študij spisa po 1. točki prvega odstavka 48. člena Pravilnika v višini 46,00 EUR. Posledično so nižji tudi materialni stroški (15 %), ki tako znašajo 71,63 EUR, prispevek za PIZ (8,85 %), ki znaša 48,60 EUR in prispevek za zdravstvo (0,53 %), ki znaša 2,91 EUR.

10. Sodišče prve stopnje je po povedanem delno utemeljeni pritožbi ob pravilni uporabi materialnega prava (peta alineja 358. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 37. členom ZNP) delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka delno spremenilo tako, da je znesek 602,04 EUR nadomestilo z zneskom 549,15 (= 46 + 92 + 276 + 23,52 + 40 + 71,63) EUR in znesek 658,51 EUR z zneskom 600,66 (= 549,15 + 48,60 + 2,91) EUR. V preostalem delu je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v še izpodbijani I. točki izreka potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen v zvezi s prvim odstavkom 366. člena in 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), saj v preostalem delu pritožbeni razlogi niso podani niti niso podani tisti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena in prvim odstavkom 366. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

Op. št. (1): N. Betetto v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba in Založba Uradni list RS, 2006, druga knjiga, stran 56 in sklep VSL I Cp 2874/2014 z dne 17. 12. 2014.