Jedro

Ni izpolnjen finančni pogoj za dodelitev brezplačne finančne pomoči, če je prosilec prejemal pokojnino, ki je presegala z zakonom določeni znesek minimalne plače.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdita izpodbijana sodba in sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo in sklepom je upravno sodišče zavrnilo tožnikovo tožbo (1. točka izreka) in tožnika tudi ni oprostilo plačila sodnih taks (2. točka izreka). V razlogih navaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z zadevo razveljavitve darilne pogodbe. V postopku je bilo ugotovljeno, da ne izpolnjuje finančnega oziroma subjektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije tožnik prejema pokojnino, ki je v obdobju šestih mesecev pred vložitvijo prošnje znašala skupno 722.318,50 SIT bruto. Tožnikov povprečni mesečni dohodek, glede na to, da je samska oseba, znaša 120.386,41 SIT in torej presega z zakonom določeni znesek minimalne plače, to je 117.500,00 SIT.

Z navedeno presojo se je upravno sodišče strinjalo, saj je presodilo, da je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno z uporabo pravilnih določb materialnega prava. Po določbi 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/01 - ZBPP) je finančni kriterij omejen z višino minimalne plače, določene z zakonom. Minimalno plačo določa Zakon o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in o regresu za letni dopust v obdobju 1999/2001 (Uradni list RS, št. 39/99). Ker zakon govori o plači, njena višina predstavlja bruto znesek. Iz navedenega razloga je zato potrebno dohodke prosilca upoštevati v bruto zneskih, saj je le ob takšni primerjavi mogoče pravilno uporabiti navedeni kriterij. Na tej podlagi sodišče zavrača tožnikov tožbeni ugovor, da bi tožena stranka morala upoštevati njegove dohodke v neto zneskih v primerjavi z minimalno plačo. Po presoji sodišča je tožena stranka pri ugotavljanju izpolnjevanja finančnega pogoja pravilno upoštevala bruto zneske tožnikove pokojnine ter tudi pravilno ugotovila, da tako ugotovljen dohodek tožnika presega znesek minimalne plače. S tem pa tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ker morajo biti za dodelitev brezplačne pravne pomoči podani vsi pogoji kumulativno, v stvari ni pomembno, ali tožnik izpolnjuje tudi objektivni pogoj.

Z izpodbijano 2. točko izreka sodbe in sklepa je upravno sodišče zavrnilo tožnikovo prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks. V skladu s 13. členom Zakona o sodnih taksah (ZST) sodišče v celoti ali deloma oprosti plačila taks stranko, če bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama, ali se preživljajo njeni družinski člani. Po ugotovitvah, da tožnik prejema pokojnino v neto znesku povprečno 97.000,00 SIT mesečno, da je zavezanec za katastrski dohodek, ki za njegovo gospodinjstvo znaša 21.931,00 SIT za leto 2003 ter da iz potrdila Upravne enote Ptuj izhaja, da prebiva v gospodinjstvu sam, je presodilo, da njegovi primerljivi dohodki presegajo višino minimalne plače. Iz navedenega razloga je menilo, da s plačilom sodnih taks ne bodo bistveno zmanjšana tožnikova sredstva za preživljanje in zato predlogu ni ugodilo.

V pritožbi tožnik navaja, da so bili njegovi lanski dohodki nižji od letošnjih. Zato prosi, da pritožbeno sodišče spremeni zadnjo odločbo in mu v čim krajšem možnem času izda novo, ugodnejšo. Smiselno izpodbija sodbo in sklep.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje, navedena v 1. točki izreka izpodbijane sodbe in sklepa, pravilna in zakonita. Z uporabo 13. člen ZBPP je bilo pravilno ugotovljeno, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Podlaga za navedeno presojo je ugotovitev, da tožnik živi sam in da prejema pokojnino, ki je v obdobju šestih mesecev pred vložitvijo prošnje znašala skupno 722.318,50 SIT bruto oziroma 583.234,50 SIT v neto znesku. To pa je mesečno bruto 120.386,41 SIT in več kot je višina mesečne minimalne plače, določene z zakonom, ki ureja minimalno plačo. Ta je v času odločanja bila 117.500,00 SIT bruto. Pritožbeni ugovor, da je pritožnik imel lanske dohodke še nižje od letošnjih, na odločitev ne more vplivati, ker so za odločitev pomembni dohodki v obdobju šestih mesecev pred vložitvijo prošnje.

Za odločitev o tem, da se tožnika ne oprosti plačila sodnih taks (2. točka izreka izpodbijanje sodbe in sklepa), je upravno sodišče uporabilo pravilne materialne določbe, to je 13., 14. in 4. ter 5. člen ZST. Z uporabo navedenega materialnega prava je odločitev pravilna zaradi razlogov, ki jih je sodišče navedlo v izpodbijanem sklepu in s katerimi se pritožbeno sodišče strinja. Sicer pa pritožba v tem delu niti nima konkretnih ugovorov.

Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo na podlagi 74. člena Zakona o upravnem sporu in potrdilo izpodbijano sodbo in sklep.