Jedro

Pri ponovnem motenju posesti ni treba vložiti nove tožbe, ampak se dovoli izvršba na osnovi prejšnjega izvršilnega naslova pod pogojem, da se novo motenje v bistvu ne razlikuje od prejšnjega motenja, zato je treba oceniti ali sta prejšnja vožnja po zemljišču in kasnejše oranje zemljišča identični motilni dejanji v bistvenem smislu.

Izrek

Pritožbi dolžnika se u g o d i, sklep sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i in se zadeva v r n e v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi, ker je ugotovilo, da se ponovno motenje bistveno ne razlikuje od prejšnjega motenja.

Zoper takšen sklep se je pritožil dolžnik zaradi bistvene kršitve določb postopka, zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Bistveno kršitev vidi v tem, ker je upnik navedel napačen člen 226 ZIP, sklep pa je bil izdan po členu 228 ZIP. Pritožnik pripominja, da bi bil potreben ogled, da bi se razčistila sporna dejstva glede oranja. Trdi, da je bil zamujen rok iz čl. 228 ZIP in da denarna kazen sploh ni obrazložena. Predlaga ustrezno spremembo oziroma razveljavitev sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je prauranjeno zavrnilo ugovor dolžnika, čeprav iz dosedanjega poteka postopka izhaja, da obstojijo sporna dejstva glede same terjatve in bi moralo sodišče dolžnika napotiti na pravdo zaradi nedopustnosti izvršbe (čl. 54 Zakona o izvršilnem postopku).

Terjatev je v konkretnem primeru v prepovedi novih posestnih motenj v skladu s pravnomočnim izvršilnim naslovom, to je s sklepom Temeljnega sodišča v Celju, Enote v XXX opr. št. P XXX/90. O tem, ali je sploh prišlo do novega motenja (čl. 228 ZIP) sta si izpovedbi sina upnika na list. št. 9 in dolžnika na list. št. 9/2 različni. Sin upnika je izpovedal, da je dolžnik ob novem motenju oral po njihovi zemlji. Dolžnik pa je vztrajal, da je oral po svoji zemlji. Nasprotujočih izpovedb pa izvršilno sodišče ne bi smelo samo ocenjevati, ampak bi moralo dolžnika napotiti na pravdo (čl. 54 ZIP).

Prvostopno sodišče pa tudi ni ocenilo, ali obstoji osnovni pogoj za izvršbo ob ponovnem motenju na osnovi prejšnjega izvršilnega naslova.

Po čl. 228 ZIP je taka izvršba dopustna samo pod pogojem, da se novo motenje v bistvu ne razlikuje od prejšnjega motenja, saj je v nasprotnem primeru potrebna nova tožba.

Predmet motenja po izvršilnem naslovu je bila le vožnja po parcelni številki XXX k.o. XXX in poškodovanje fižolove žičnice; v ponovnem motenju pa naj bi šlo za oranje po sporni parceli. Sodišče bi moralo oceniti, ali se vožnja in oranje res bistveno ne razlikujeta kot posestmotitveni ravnanji (čl. 228 ZIP).

V novem postopku bo moralo sodišče oceniti vsa navedena odločilna dejstva in ponovno odločiti o ugovoru dolžnika.